TERČELJ, Dušan

Oče Angel Terčelj je bil zidarski mojster in v Ajdovščini je še kar nekaj meščanskih hiš, »vil«, ki nosijo pečat njegovega dela. Bil pa je tudi velik narodnjak, zato je sina Dušana po končani osnovni šoli, ki je bila takrat v italijanščini, poslal na šolanje v Ljubljano. Tako je klasično gimnazijo obiskoval v Škofovih zavodih v Šentvidu pri Ljubljani. Kot italijanski državljan je bil leta 1942 mobiliziran v delavske bataljone. V letih 1945-50 je študiral agronomijo v Zagrebu in se usmeril v vinarstvo. Prvo službo je opravljal na vinogradniškem posestvu na Kapeli in v Radgonski kleti, bil kasneje enolog v Vino Brežice, v letih 1952 do 1959 pa enolog in upravnik kleti v Vinarski zadrugi v Vipavi. Prizadeval si je za posodobljen način predelave grozdja, in za uveljavitev sortnih kvalitetnih vin, kar je zahtevalo tudi takratno tržišče. Od leta 1960 pa vse do upokojitve 1993. leta je bil raziskovalec v centralnem laboratoriju Kmetijskega inštituta Slovenije v Ljubljani, kjer je proučeval metode ugotavljanja žlahtnih in hibridnih sort vina, sodobne fizikalne in kemične postopke stabilizacije sladkih vin, tipizacijo in sortimente ter odnose različnih stadijev zrelosti grozdja, sestav mošta in vin, posebej še vinske kvalitete v primorskih vinskih okoliših. Leta 1981 je magistriral in leta 1983 doktoriral na Agronomski fakulteti Univerze v Zagrebu na temo barvnega sestava kraškega terana. V zadnjih letih službe je raziskoval aromatične snovi, ki se izločijo iz novih hrastovih sodov in so pomembne pri proizvodnji barik vina.

Aktivno se je udeleževal enoloških in prehrambenih kongresov, simpozijev in srečanj doma in v tujini. Med leti 1975 in 2003 je bil strokovni organizator Mednarodnega ocenjevanja vin v Ljubljani, leta 1990 tudi predsednik Mednarodne komisije za ocenjevanje vina. Bil je pobudnik, da je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani po letu 1975 izoblikovani Vinski sejem postal strokovna prireditev, ki je ne samo predstavljala vina ampak tudi vzgajala potrošnika k poznavanju in kulturnem pitju vina. Temu so bile namenjene tudi različne publikacije o kulturi pitja, ki jih je pripravljal skupaj s sodelavci.