SVETIK, Peter

Rodil se je v Plužnjah pri Cerknem, mati Frančiška je bila gospodinja, oče Peter pa zidar in rudar. Med letoma 1939 in 1946 je v rojstnem kraju obiskoval osnovno šolo. V šolskem letu 1947/48 se je vpisal v nižjo gimnazijo v Cerknem, živel v tamkajšnjem dijaškem domu in leta 1949 vse tri razrede, vključno z malo maturo, končal z odliko. V srednji šoli se je posvečal leposlovju, objavil je nekaj pesmi. V šolskem letu 1949/50 se je vpisal na Gradbeni tehnikum v Ljubljani (geometrski odsek) in vse štiri letnike, vključno z maturo, leta 1953 končal s prav dobrim uspehom. Izobraževanje je pozneje nadaljeval ob redni zaposlitvi.

Jeseni 1953 je odslužil vojaški rok na šoli za rezervne oficirje v Zadru in jo leta 1954 končal kot rezervni oficir. Pozneje je dosegel čin rezervnega majorja. Prvo zaposlitev je dobil 15. septembra 1954, ko se je kot geometer zaposlil na Geodetskem zavodu v Ljubljani. Pri terenskem delu si je pridobil veliko izkušenj. Strokovni izpit je opravil leta 1957.

Leta 1968 se je vpisal na prvo stopnjo Fakultete za geodezijo na FAGG. Spomladi leta 1971 je diplomiral ter pridobil naziv inženir geodezije. Jeseni leta 1974 se je, prav tako ob delu, vpisal na Visoko šolo ekonomsko tehnične smeri (VEKŠ) v Mariboru in leta 1980 z odliko diplomiral. Za svojo diplomsko nalogo Zasnova organiziranosti geodetske službe v SRS je leta 1981 prejel Kidričevo nagrado.

Na zavodu je delal do 30. septembra 1971, dobrih 17 let. Nato je šest let delal kot vodja oddelka za dokumentacijo, najprej na Zavodu SRS za regionalno prostorsko planiranje, ki se je sredi leta 1975 preimenoval v Zavod SRS za družbeno planiranje. Od tam je za dve leti in pol odšel na Geodetsko upravo RS (1978–1980). Leta 1981 je bil 10 mesecev pomočnik direktorja na novoustanovljenem Centru za družbeni sistem informiranja (CEDSI), nato se je vrnil na Republiško geodetsko upravo kot vodja dokumentacijskega centra, kjer je deloval leto in pol (1981–1983). Ker je bil na skupščini delegatov izvoljen za sekretarja Medobčinske gospodarske zbornice, se je 1. 5. 1983 preselil na to ustanovo in tam vodil delo do 30. 11. 1985, nato pa se je preselil nazaj na Republiško geodetsko upravo kot namestnik direktorja in tam ostal dobra štiri leta. Svojo delovno pot je zaključil na Komercialni in hipotekarni banki 31. 10. 1990 zaradi stečaja banke in odšel v prisilni predčasni pokoj z nekaj več kot 36 leti delovne dobe. Na prošnjo stečajnega upravitelja je pogodbeno še nekaj mesecev sodeloval pri stečajnem postopku banke. Od junija 1991 do likvidacije časopisa je kot samostojni novinar in urednik sodeloval pri dnevniku Slovenec.

Po letu 1995 se je povsem posvetil prostovoljnemu delu pri projektu GEOSS in pri Turistično-športnem društvu Kostel. Začel je pisati svoje spomine in pripravil več knjig o svoji mladosti, svojem življenju in delu in jih v nekaj izvodih pripravil za svojce in najboljše prijatelje. Proti koncu 20. stoletja je začel pisati tudi knjige o Geossu in o Kostelu. Pripravil je doslej edinstveno knjigo ob 50-letnici svoje generacije geometrov z naslovom Naši mejniki.

Njegovo prvo večje strokovno delo je Atlas regionalne prostorske dokumentacije (Geodetski zavod 1967 – 69). Na Geodetskem zavodu je zasnoval in izdelal tudi Atlas kmetijskih zemljišč. Pisal je članke in jih že leta 1954 objavil v Slovenskem poročevalcu, kasneje v časnikih Slovenec, Delo, Dnevnik, Nedeljski dnevnik in v turistični reviji Lipov list. Strokovne članke je objavljal v Geodetskem vestniku (glasilo Zveze geodetov Slovenije), Planinskem vestniku (glasilo Planinske zveze Slovenije, izhaja od leta 1895) in poljubne strokovne članke za mlade v reviji Pionir. Kot strokovnjak s področja geodezije – kartograf je sodeloval pri pripravi učbenikov in delovnih zvezkov za osnovne in srednje šole, nekaj pa je povsem samostojnih.