ŠUBIC, Jurij

Osnovno šolo je obiskoval v rojstnem kraju in Škofji Loki. Od leta 1867 dalje je delal v domači podobarski delavnici. Od leta 1872 dalje je delal pri slikarju J. Wolfu v Šentvidu nad Ljubljano. Leta 1873 je obiskal svetovno razstavo na Dunaju. Povratno vozovnico je na Dunaju prodal. Pripravil se je na sprejemni izpit za tamkajšnjo akademijo. Najprej je akademijo obiskoval kot gost, od leta 1874 dalje pa je bil njen redni študent. Na Dunaju se je preživljal s kopiranjem slik v galerijah in muzejih ter s portretiranjem. Leta 1875 je dobil Fügerjevo nagrado za iulstracijo balade F. Schillerja Hoja na plavž. Že med študijem je risal realistične žanrske motive, zlasti tkim. kmečki žanr. Strogo akademsko risbo je kmalu opustil. Približeval se je realizmu. Med leti 1876-78 je za dunajski Zvon napravil ciklus ilustracij na Stritarjevo pesnitev Raja. Med leti 1875-77 je služil vojsko v Trstu. Nato je bil na krajšem obisku v Poljanah, potem pa spet na Dunaju. Leta 1878 je bil na vojski v Bosni. Leta 1879 je poučeval risanje pri grofu A. Mansdorff-Poullyju na Češkem in na Moravskem. Leta 1880 je z antičnimi, alegoričnimi in ornamentalnimi motivi poslikal palačo arheologa H. Schliemanna v Atenah, kjer je danes Vrhovno državno tožilstvo in napravil portrete družine E. Ziellerja, slikarije v palači se niso ohranile. V Atenah je užival velik ugled. Ponudili so mu mesto profesorja na akademiji, a ga je zavrnil. Privlačil ga je Pariz, kamor je na povabilo V. Hynaisa odpotoval konec leta 1880. V Parizu je, s presledki, ko se je mdr. vračal tudi v domovino, ostal deset let in tam delal za Hynaisa in M. Munkacsyja. Samostojno je poslikal strop v kabaretu Au tambourin na Montmartru, slikarija se ni ohranila. V letih 1882-83 je slikal tudi v Normandiji, v letih 1885-86 pa v Ljubljani. Leta 1887 je potoval po Štajerskem, obiskal je brata Janeza v Kaiserslauternu, večkrat je bil doma na Poljanah. Leta 1883 je s sliko Pred lovom dosegel naturalistični vrhunec. Leta 1855 je na stropu Deželnega muzeja v Ljubljani upodobil personifikacije Umetnost, Zgodovina, Prirodoslovje, Starinoslovje in doprsja Ž. Zoisa, V. Vodnika, Ž. Herbersteina in J. V. Valvasorja. Njegova najboljša portreta sta upodobitvi Ivana Tavčarja iz leta 1885 in njegove soproge Franje Tavčar iz leta 1887. Leta 1886 je s freskami iz življenja sv. Jakoba poslikal obok šentjakobske cerkve v Ljubljani. Z bratom Janezom je leta 1888 sodeloval pri ilustracijah za almanah Die östereichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild. Štejejo ga med začetnike slovenske ilustracije. Leta 1890 je sprejel naročilo za poslikavo dvorane na gradu Raschwitz pri Leipzigu (GER). Pri delu je resno zbolel. Odpravil se je v Leipzig po zdravniško pomoč. Umrl je v Leipzigu v hotelski sobi.