Részletes keresés
hu
en hu it sl

ŠTUCIN, Ana

ŠTUCIN Ana
Foto: Idrijske novice, 2017

Foto galéria

Született:
27. March 1927, Cerkno, Kraljevina Italija
Elhunyt:
7. April 2017, Idrija, Slovenija
Hivatások és tevékenységek:
A tevékenység helyei:
Község:
Lexikon:
Életrajz

Anica Štucin, rojena Peternelj, se je rodila materi Antoniji in očetu Metodu Peternelju, učitelju, pevovodji, glasbeniku, uveljavljenemu intarzerju in zavednemu Slovencu, ki se je zaradi fašističnih pritiskov vse do konca 2. sv. vojne odpovedal poučevanju. Da bi preživel štiričlansko družino, poleg Ane še sina Vida, se je trudil na različne načine in z delovanjem na več področjih. Življenjske razmere so se za družino še poslabšale, ko jim je med 2. sv. vojno med nemškim bombardiranjem pogorela hiša.

Ana je po končani osnovni šoli v Cerknem, v letih od 1936 do 1943, obiskovala italijansko učiteljišče v Tolminu. Ko je bilo to po kapitulaciji Italije ukinjeno, se je vrnila domov. V Cerknem je organizirala mladino za narodnoosvobodilno gibanje. Maturirala je po vojni leta 1946 na učiteljišču v Gorici, študij nadaljevala na Višji pedagoški šoli v Ljubljani in tam leta 1949 diplomirala iz zgodovine in zemljepisa. Od leta 1947 do 1962 je poučevala na nižji gimnaziji v Cerknem, od tedaj pa vse do upokojitve leta 1972 je kot profesorica zgodovine, zemljepisa in sociologije učila na Gimnaziji Jurija Vege v Idriji, kjer je tudi vodila šolsko knjižnico. V sedemdesetih letih 20. stoletja je bila med pobudniki za izgradnjo nove osnovne šole – spomenika NOB v Cerknem, zasnovane kot hospitacijske šole, kjer naj bi pedagogi spoznavali uspešne metode poučevanja krajevne zgodovine, predvsem zgodovine NOB.S pomočjo posameznikov in organizacij je opravila pionirsko delo tudi pri postavitvi muzejskega oddelka v Cerknem. Postala je njegova prva kustosinja in muzej od vsega začetka konceptualno povezovala z osnovno šolo.
Raziskovanju zgodovinske preteklosti Cerkljanskega se je začela posvečati proti koncu 50. let 20. st., intenzivneje po upokojitvi. Svoje izsledke je objavljala v Idrijskih razgledih, Jadranskem koledarju, Primorskih novicah, Primorskih srečanjih in drugje. Raziskovala je politično, kulturno in gospodarsko tematiko in tako skupaj s sodelavci postavljala demografske temelje kulturnim in izobraževalnim inštitucijam. Bila je učiteljica in mentorica mladim učiteljem, zgodovinarjem in etnologom in tesna sodelavka Cerkljanskega muzeja. Zadnjo razstavo (o mlekarstvu) je pripravila leta 1998. Poročena je bila z učiteljem in dolgoletnim ravnateljem nižje gimnazije v Cerknem Jožetom Štucinom. Imela sta hčer Manico in sina Jožeta (Jožeka), učitelja in pesnika. Svoja zadnja leta je, oslepela, preživela v domu upokojencev v Idriji.

Művek

Dela:
Kraji in ljudje pod Poreznom, 2011
Narodna čitalnica v Cerknem in njen čas: ob 130-letnici ustanovitve, 1999
Cerkljansko v narodnoosvobodilnem boju, 1980 (soavtorica)

Kitüntetések

Občinsko priznanje Občine Idrija, 1980
Bevkovo priznanje Občine Cerkno, 2010 (za prispevek h kulturnemu razvoju lokalne skupnosti na pedagoškem in domoznanskem področju)

Forrás és szakirodalom

Magajne, M. Ana Štucin – učiteljica, mentorica in velika vzornica (1927–2017). Idrijske novice, 2017, št. 409, str. 8.
Kacin Wohinz, M. Predgovor. V: Štucin, A.: Kraji in ljudje pod Poreznom, 2011, str. 11–13.
Ustni vir: Cerkljanski muzej, Ervin Eržen, 2017.

A bejegyzés szerzője: Danila Zalatel, Mestna knjižnica in čitalnica Idrija
Az első bevitel dátuma: 17. 4. 2018 | Utolsó módosítás: 13. 10. 2020
Danila Zalatel. ŠTUCIN, Ana. (1927-2017). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 20. 12. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/hu/oseba/stucin-ana/
Hiba bejelentése

Morda vas zanimajo tudi

A bevitel dátuma: 15. 12. 2011

CIGLIČ, Marjan

3. September 1924–8. July 1998
Ni bil le fotograf po službeni dolžnosti, temveč je zaradi svoje človeške širine, razgledanosti in zanimanja nosil fotoaparat vedno s seboj.
A bevitel dátuma: 15. 12. 2019

BUČAR, Julij

10. April 1857–2. April 1919
Med drugim se je ukvarjal se je z žuželkami, posebno z metulji in o njih napisal knjigo »Slovenski metuljar«.
A bevitel dátuma: 15. 12. 2019

KNAFELC, Alojzij

23. June 1859–26. April 1937
Avtor markacije z rdečim kolobarjem okoli belega polja, simbola slovenskega planinskega prostora.