Részletes keresés
hu
sl en it hu
Betűtípus
100%
125%
150%
200%
Színek
Alapértelmezett színek
Magas kontraszt
Fordított színek
Fekete-fehér
Mutató
Visszaállítás

STRAFELLA, Franz Georg

Franz Georg Strafella
Avtor: Robert Fuchs - Vir: Haus der Geschichte Österreich (https://www.hdgoe.at/strafella)

Foto galéria

Született:
3. March 1891, Ptuj, Slovenija
Elhunyt:
26. February 1968, Graz, Avstrija
Hivatások és tevékenységek:
A tevékenység helyei:
Község:
Lexikon:

Izviral je iz ugledne odvetniške in politično aktivne družine na Spodnjem Štajerskem (njegov dedek Franz Strafella (?–1904) je bil znani notar in v letih 1867–1876 ptujski župan). Gimnazijo je dokončal na Ptuju, nato je študiral pravo na graški univerzi, kjer je leta 1914 doktoriral. Med prvo svetovno vojno je služil kot topniški častnik.

Po vojni je zaključil sodno in odvetniško prakso, potem pa deloval predvsem na področju gospodarstva in politike. Že v zgodnjih dvajsetih letih 20. stoletja si je ustvaril precejšnje premoženje. Deloval je v upravah več zasebnih železnic: v letih 1923–1930 je bil član upravnega odbora in generalni direktor družbe Grazer Tramway, podpredsednik družbe Mühlkreisbahn-Gesellschaft, podpredsednik združenja lokalnih in zasebnih železnic (Verband der Lokal- und Privatbahnen), združenja delodajalcev zasebnih železnic in avtobusnih podjetij (Arbeitgeberverband der Privatbahnen und Autobusunternehmungen), član odbora avstrijskega panožnega združenja za industrijo (Hauptverband der Industrie)  in podpredsednik štajerskega deželnega združenja za tujski promet (Landesverband für Fremdenverkehr in Steiermark).

Politično se je udejstvoval v štajerski Krščansko socialni stranki (Christlichsoziale Partei, CSP). Kot kandidat CSP je bil aprila 1929 izvoljen v občinski svet Gradca, kjer je vodil referat za obrt in trgovino. Oktobra 1929 je bil imenovan za podžupana Gradca. To funkcijo je opravljal do oktobra 1930, ko je bil s podporo CSP imenovan za generalnega direktorja Zveznih žleznic (Österreichische Bundesbahnen, ÖBB). Zaradi navzkrižja interesov (bil je delničar v več zasebnih železniških družbah, neposrednih konkurentih državne ÖBB) ter zaradi očitkov o korupciji je bil junija 1931 s tega mesta razrešen.

Kmalu po razrešitvi je bil imenovan za predsednika deželnega združenja za turizem na Štajerskem (Landesverbands für Fremdenverkehr in Steiermark). Oktobra 1932 je postal predsednik prometnega združenja avstrijskih alpskih dežel (Verkehrsbund der österreichischen Alpenländer), naslednje leto predsednik avstrijskega prometnega urada (Österreichische Verkehrsbüro – najstarejši avstrijski turistični koncern), decembra 1933 pa predsednik avstrijskega inštituta za pospeševanje izvoza (Österreichische Exportförderungsinstitut). Marca 1934 je prevzel funkcijo predsednika nacionalnega urada za turizem (Verkehrswerbung) pri ministrstvu za trgovino in promet (Bundesministerium für Handel und Verkher). Istega leta je postal tudi predsednik združenja avstrijskih transportnih podjetij (Hauptverband der Verkehrsunternehmungen Österreichs). Spomladi 1935 je bil za svoje delo odlikovan z avstrijskim redom za zasluge (Komturkreuz mit dem Stern  des österreichischen Verdienstordens).

V letih 1934–1936 je bil član zveznega sveta za gospodarstvo (Bundeswirtschaftsrat), od koder je bil novembra 1934 izvoljen v spodnji dom parlamenta (Bundestag) kot predstavnik sektorja za promet in trgovino. Maja 1936 je bil zaradi goljufije v zvezi s prodajo delnic lokalnega železniškega podjetja zavarovalnici Phönix-Versicherung z obeh funkcij razrešen. Izstopiti je moral tudi iz prometnega združenja (Verkehrbund). Po priključitvi Avstrije k Tretjemu rajhu (1938) je bil razrešen z vseh političnih funkcij, leta 1939 pa zaradi goljufije in zlorabe zaupanja obsojen na pet let zapora. Kasneje mu je bila kazen znižana na štiri leta. Po letu 1946 je postal javni upravitelj opekarne v Kobaldu pri Voitsbergu. Med letoma 1959 in 1968 je bil član nadzornega sveta podjetja Alpine Montan AG, v obdobju 1960–1968 pa član nadzornega sveta podjetja Austria Tabak AG.

Der sozial Primitive. Die Hilfsmittel des Verbrechers und das Primitive an ihm, 1917
Das Goldfinanzgesetz und die Bahnen, 1925
Österreich und der Fremdenverkehr. Unsere Straßen und die Arbeitslosen, 1925

Avstrijski red za zasluge (Komturkreuz mit dem Stern des österreichischen Verdienstordens), 1935

Afera Strafella. Wikipedia, dostopno na: https://de.wikipedia.org/wiki/Strafella-Aff%C3%A4re (citirano 20. 12. 2021).
Binder, D. A.: Strafella-Affäre. Dostopno na: Haus der Geschichte Österreichhttps://www.hdgoe.at/strafella (citirano 20. 12. 2021).
Der Neue Vorstand der Bundesbahnen. Wiener Zeitung, 4. okt. 1930, let. 227, št. 230, str. 6. Dostopno na: https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno?apm=0&aid=wrz&datum=19301004&seite=6 (citirano 20. 12. 2021).
Franz Georg Strafella. Wikipedia, dostopno na: https://de.wikipedia.org/wiki/Franz_Georg_Strafella (citirano 20. 12. 2021).
Generaldirektor Dr. Franz Strafella. Wiener Zeitung, 4. okt. 1930, let. 227, št. 230, str. 6. Dostopno na: https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno?apm=0&aid=wrz&datum=19301004&seite=6 (citirano 20. 12. 2021).
Hohe Auszeichnung für Präsident Strafella. Der Wiener Tag, 24. feb. 1935, let. 14, št. 4200, str. 4. Dostopno na: https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno?aid=tag&datum=19350223&seite=4&zoom=33 (citirano 20. 12. 2021).
Morgen Strafella-Prozess. Vor dem Berufungsgericht. Arbeiter Zeitung, 17. maj, 1931, let. 44, št. 136, str. 1. Dostopno na: https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno?apm=0&aid=aze&datum=19310517&seite=1 (citirano 20. 12. 2021).
Strafella gerichtet! Arbeiter-Zeitung, 20. sep. 1930, let. 43, št. 260, str. 1–2. Dostopno na: https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno?apm=0&aid=aze&datum=19300920&seite=1 (citirano 20. 12. 2021).
Warum Strafella Generaldirektor der Bundesbahnes werdn soll. Arbeiter Zeitung, 13. maj 1930, let. 43, št. 131, str. 1. Dostopno na: https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno?apm=0&aid=aze&datum=19300513&seite=1 (citirano 20. 12. 2021).
Was wir Herrn Strafella nachgewiesen haben. Arbeiter-Zeitung, 21. sep. 1930, let. 43, št. 261, str. 2. Dostopno na: https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno?apm=0&aid=aze&datum=19300921&seite=2 (citirano 20. 12. 2021).

A bejegyzés szerzője: Melita Zmazek, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Az első bevitel dátuma: 21. 12. 2021 | Utolsó módosítás: 27. 12. 2021
Melita Zmazek. STRAFELLA, Franz Georg. (1891-1968). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 19. 5. 2022) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/hu/oseba/strafella-franz-georg/
Hiba bejelentése