STOPAR, Ivan

Dr. Ivan Stopar je sodil med ugledne slovenske umetnostne zgodovinarje in konservatorje, katerega delo ni bilo prepoznavno le v Sloveniji, temveč tudi širše v Evropi. To velja zlasti za grajsko arhitekturo, saj je sodil med utemeljitelje kastelologije na Slovenskem kot samostojne vede.

Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani in Novem mestu (6.– 8. razred) in maturiral leta 1948. Na ljubljanski univerzi je študiral primerjalno književnost in umetnostno zgodovino in diplomiral (1978) ter promoviral in se specializiral za kastelologijo.

Življenje in delo dr. Stoparja je bilo od leta 1964 tesno povezano z mestom Celje ter širšo celjsko regijo. Ob ustanovitvi Zavoda za spomeniško varstvo v Celju je postal njegov prvi ravnatelj ter s trdim in vztrajnim delom organiziral in strokovno utemeljil spomeniškovarstveno službo najprej v celjski regiji, kasneje pa tudi v delu Zasavja in Posavja; postavil je tudi temelje Zavodovi dokumentaciji, ki je po obsegu in pomenu prerasla v trajen vir za proučevanje kulturne dediščine.
Kot odgovorni konservator je vodil obnovo številnih spomenikov v Celju, med njimi opatijsko cerkev sv. Danijela, Knežji dvorec in Stari grad. Med prvimi konservatorji na Slovenskem je posvečal pozornost tudi historičnim urbanim celotam, tako je tudi za staro mestno jedro Celja že zelo zgodaj opredelil spomeniškovarstvene smernice za prenovo, ki so izhajale iz analize urbanističnega razvoja mesta: njegova študija Spomeniškovarstveni red za staro mestno jedro v Celju (Celjski zbornik 1968) je bila v svojem času pionirsko delo in v marsičem še danes ni presežena.

Posebno mesto v njegovem delu imajo gradovi, izdelal je natančno topografijo gradov v vzhodni in osrednji Sloveniji.

Pri proučevanju zgodovine in urbanističnega razvoja mesta Celje je podrobno obdelal tudi stare celjske upodobitve, ki so nepogrešljiv vir za proučevanje zgodovine mesta, je tudi soavtor prve monografije o Celju (1968) ter avtor monografije o Celju iz leta 1986. Številne kulturne spomenike je širši javnosti predstavil v zbirki Vodnikov po naravnih in kulturnih spomenikih Slovenije, med drugim tudi mesto Celje in njegove spomenike (dve izdaji), Stari grad, opatijsko cerkev, cerkev na Svetini itd. V številnih razpravah in člankih je objavil nekaj odmevnih znanstvenih tez, ki prinašajo nova spoznanja o naši kulturni dediščini, kot sta npr. opredelitev avtorjev gotskih fresk v Marijini kapeli opatijske cerkve v Celju in Celjskega stropa.

Za svoje delo je prejel Steletovo nagrado in nagrado Izidorja Cankarja ter številna druga priznanja in nagrade, celjska občina pa mu je leta 2012 za njegov življenjski prispevek k proučevanju zgodovine Celja podelila naziv častni meščan.

Zadnje obdobje svojega življenja pred smrtjo, 12. decembra 2018, je preživel v Domu sv. Jožef v Celju. Pokopan je na pokopališču na Plečnikovih Žalah v Ljubljani.

Decembra 2021 so na Raziskovalni postaji ZRC SAZU Maribor odprli Študijsko sobo dr. Ivana Stoparja, v kateri je razstavljena Stoparjeva zbirka, ki jo je po njegovi smrti od dedičev prevzel Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU.