Részletes keresés
hu
en hu it sl
Betűtípus
100%
125%
150%
200%
Színek
Alapértelmezett színek
Magas kontraszt
Fordított színek
Fekete-fehér
Mutató
Visszaállítás

STOJAN, Mihael

Portret - Mihael STOJAN
Született:
1. September 1804, Teharje
Elhunyt:
10. April 1863, Braslovče
Hivatások és tevékenységek:
A tevékenység helyei:
Község:
Lexikon:
Életrajz

Mihael Stojan je bil duhovnik in nabožni pisatelj, ki se je leta 1804 na Teharjah rodil zidarju Martu Stojanu in Mariji, rojeni Makovic. Po končani teharski osnovni šoli je nekaj časa deloval kot pastir blizu Rogatca. Na pobudo teharskega duhovnika je bil poslan v nadaljnje šole, kjer je po končani gimnaziji v Celju doštudiral filozofijo v Gradcu in še leta 1830 bogoslužje v Celovcu. Kot kaplan je služboval v Trbovljah in Novi Cerkvi, kot namestnik v Mariji Reki, kot duhovnik pa na Gomilskem in v Braslovčah. Največji pečat kot duhovnik je pustil s svojim delovanjem v Braslovčah med letoma 1849 in 1863, kjer je opravljal tudi funkcijo dekana braslovške dekanije. V Braslovčah je ustanovil župnijsko knjižnico, na njegovo pobudo pa je bila braslovška cerkev obnovljena z rezbarijami in slikami znanega slikarja Matevža Langusa. V braslovški občini je opravljal tudi funkcijo okrajnega šolskega načelnika, kar je bilo v tistih časih nekaj normalnega, saj je imela duhovščina močan vpliv na izobraževanje, sami duhovniki pa so poučevali tudi verouk v šolah.

Na njegovo literarno, javno delo in zanimanje za slovenski jezik je že med študijem v Celovcu močno vplival duhovni vodja tamkajšnjega semenišča znameniti rimokatoliški škof lavantinske (kasnejše mariborske) škofije, pedagog, pisatelj in svetnik Anton Martin Slomšek doma iz Ponikve pri Šentjurju. Stojan je bil velik prijatelj Slomška, ki ga je usmeril v literarne in domoljubne vode. V Slomškovih Drobtinicah in drugih verskih publikacijah je objavil številne razprave predvsem na področju versko-vzgojne tematike, pridige in nekaj biografij. Leta 1856 je prevzel uredništvo Drobtinic in na tem mestu ostal do leta 1859/60. Iz tuje literature je prevajal molitve in prirejal molitvenike, med drugim Dušni raj v pobožnih molitvah (1838), Troje ljubeznivih otrok (1838), Ključek zlat nebeških vrat, Voditel proti oblubleni deželi (1843), Napeljevanje h keršanskimu življenju (1847) in druge. Napisal je tudi poučno knjigo Nauk porodništva za babice. Leta 1846 je napisal knjigo Miloserčnost do živali, v kateri je opredelil odnos do živali in navajal nasvete za mladino in starejše ljudi, kako naj ravnajo z živalmi in se opredelil za zaščito živali. Da je napisal to knjigo izhaja verjetno iz dejstva, da je pred duhovniško službo opravljal delo pastirja. V Braslovčah je umrl v starosti 59 let in bil tam tudi pokopan.

Művek

Izbor knjižnih del:

Dušni raj v pobožnih molitvah, 1838
Voditel proti obljubleni deželi, 1843
Miloserčnost do žival: poduk za mlade in stare ljudi, 1846
Svetiga Franciška Zalezja … Filoteja alj prijazna roka pobožno živeti, 1851
Marije rožen cvet: molitvene bukve s premišljevanjem v počešenje nar svetejših serc Jezusa in Marije, 1855

Forrás és szakirodalom

F. Kosar: Mihael Stojan, v: Slomškove Drobtinice, 1865-1866, str. 128–182
V. Kragl: Ob stoletnici prvih naših šmarnic, v: Bogoljub, 1942, št. 6, str. 157
Od Voglajne, v: Kmetijske in rokodelske novice, 1863, št. 15, str. 118
Mihael Stojan, v: Učiteljski tovariš, 1886, št. 10, str. 148–151
T. M. Peterlin-Neumaier: Poskus izboljšanja ravnanja z živalmi – Goriško društvo proti mučenju živali 1845-1847, v: Kronika, 2002, št. 1, str. 22

A bejegyzés szerzője: Matej Ocvirk, objavil/-a: Osrednja knjižnica Celje
Az első bevitel dátuma: 22. 12. 2017 | Utolsó módosítás: 25. 8. 2023
Matej Ocvirk. STOJAN, Mihael. (1804-1863). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 3. 11. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/hu/oseba/stojan-mihael/
Hiba bejelentése

Morda vas zanimajo tudi

A bevitel dátuma: 3. 3. 2020

STRAUB, Jožef

17. March 1712–1756
Eden izmed osrednjih baročnih kiparjev na slovenskem Štajerskem v 18. stoletju.
A bevitel dátuma: 17. 9. 2019

RADOJKOVIČ, Umberto (Berto)

26. September 1934–27. December 2014
Rojen je bil v delavski družini materi Josipi in očetu Stjepanu kot tretji od petih otrok (Marija, Gino, Umberto, Evelina, Atilio). Že kot osnovnoš...
A bevitel dátuma: 17. 5. 2013

ŠMITEK, Zmago

Etnolog in kulturni antropolog, eden najvidnejših slovenskih raziskovalcev s področja primerjalne religiologije in antropologije.