Részletes keresés
hu
en hu it sl

Štefan KOČEVAR

KOČEVAR Štefan
Dr. Štefan Kočevar - Vir: Osrednja knjižnica Celje

Foto galéria

Született:
14. August 1808, Središče ob Dravi, Slovenija
Elhunyt:
22. February 1883, Celje, Slovenija
A tevékenység helyei:
Község:
Lexikon:
Életrajz

Po gimnaziji v Mariboru je šolanje nadaljeval v Gradcu, na liceju leta 1829 dokončal filozofijo, leta 1834 pa na Dunaju medicino. Služboval je v Celju in Podčetrtku, po letu 1851 pa se je v Celju za stalno naselil.

Že v času študija v Gradcu se je opredelil za slovenstvo, vzdrževal stike z Matjašičem, Miklošičem in Cafom, postal pa tudi velik prijatelj Stanka Vraza in njegovega ilirizma.
V prelomnem obdobju okrog leta 1848 si je prizadeval za tesnejšo povezavo med Slovenci in Hrvati, kot slovenski predstavnik je sodeloval na novem hrvaško-dalmatinsko-slavonskem saboru, vendar brez večjega uspeha.

V svojem celjskem obdobju je postal osrednja osebnost slovenskega nacionalnega gibanja v mestu in širši okolici ter glavni pobudnik za ustanovitev Narodne čitalnice (1862). Do leta 1875 ji je tudi predsedoval.

Kot vplivna javna osebnost je leta 1867 pripravil niz sestankov, ki so se jih udeležili vsi vidnejši slovenski štajerski politiki: Dominkuš, Hermann, Razlag, Sernec, Vošnjak itd. Hoteli so ustanoviti slovenski politični časnik in društvo. Oboje je z zamikom uspelo; leto kasneje v Mariboru nastane časopis Slovenski narod, Slovensko politično društvo pa leta 1882. Svoje politične poglede in izkušnje je objavljal v Celjskih novinah.

Uspešen je bil tudi na strokovnem področju. Napisal je priročnik Slovenska mati, ki govori o pravilnem ravnanju z nosečnicami, porodnicami in dojenčki, prizadeval pa si je tudi za ustanovitev zdravniškega društva za Spodnjo Štajersko.

Művek

Slovenska mati: podučna knjiga materam, kakó naj sebe in svoje otroke zdrave obvarjejo, 1882

Forrás és szakirodalom

Cvelfar, B. Starosta celjskega slovenstva. V: Znameniti Celjani. Celje: Fit media, 2004, str. 28–29.
Flegerič, B. Doktor Štefan Kočevar: rodoljub in pisatelj slovenski. Ljubljana 1890.
Štefan Kočevar – rodoljub slovenski. Celje: Zgodovinsko društvo, 2006.
Štolfa, F. Dr. Štefan Kočevar (1808–1883). Isis: glasilo Zdravniške zbornice Slovenije, let. 6, št. 1, 1997, str. 51–52.
Zupanič Slavec, Z. Pomen zdravnika in vloga zdravstva v času dr. Štefana Kočevarja (1808–1883). Zdravniški vestnik: glasilo Slovenskega zdravniškega društva, let. 76, št. 1, 2007, str. 62–64.

A bejegyzés szerzője: mag. Branko Goropevšek, objavil/-a: Osrednja knjižnica Celje
Az első bevitel dátuma: 9. 1. 2019 | Utolsó módosítás: 30. 12. 2025
mag. Branko Goropevšek. Štefan KOČEVAR. (1808-1883). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 19. 2. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/hu/oseba/stefan-kocevar/
Hiba bejelentése

Morda vas zanimajo tudi

A bevitel dátuma: 28. 5. 2014

Venceslav WINKLER

10. August 1907–11. December 1975
Pedagog, partizan in plodovit pisatelj za mladino; soustvarjal je berila in čitanke ter pisal pravljice, povesti in partizansko prozo.
A bevitel dátuma: 6. 12. 2017

Edvard GLASER

5. February 1922–1. December 2007
Prvi slovenski specialist transfuziolog, zaslužen za uvedbo pomembnih novosti s področja diagnosticiranja in za razvoj prostovoljnega krvodajalstva.
A bevitel dátuma: 21. 12. 2011

Vladimir (Ciril) LEVSTIK

19. January 1886–23. December 1957
Živel je v Litiji. S svojim govorom na proslavi litijskega Sokola je bil izgnan iz Litije.