Részletes keresés
hu
en hu it sl

Štefan Alojzij FERENČAK

FERENČAK, Štefan Alojzij
FERENČAK, Štefan Alojzij – Foto: Donbosko.si

Foto galéria

Született:
11. May 1940, Odranci
Elhunyt:
7. February 2020, Maribor
Hivatások és tevékenységek:
Község:
Lexikon:
Életrajz

Štiri razrede osnovne šole in začetek takratne nižje gimnazije je končal v Odrancih, nadaljevanje in konec v Črenšovcih. Prvi razred višje gimnazije je opravil na Reki (Hrvaška), nadaljevanje z maturo (1959) v Zadru. Po maturi je bil eno leto vzgojitelj novincev na Reki, od avgusta 1955 do avgusta 1956 pa je opravil noviciat pri salezijancih (SDB). Šestletni študij teologije je končal na Teološki fakulteti v Ljubljani z diplomo leta 1966. Leto poprej (1965) pa je bil v ljubljanski stolnici posvečen v duhovnika. Pet let je deloval kot kaplan in tri leta kot župnik (1966-1973) na Kodeljevem v Ljubljani. V avgustu 1973 je odšel na Dunaj na študij muzikologije (b-predmet: umetnostna zgodovina). Kot duhovnik, predvsem pa zaradi prvotne glasbeno-liturgične teme disertacije je jeseni 1975 na Univerzi na Dunaju vpisal še teologijo (liturgika in religiologija). Z delom »Religionswissenschaftliche Analyse des Georgi-Brauchtums bei den Slowenen« je junija 1979 magistriral (mag. theol.). V letih študija je pomagal v več župnijah dunajske nadškofije in med tamkajšnjimi Slovenci. Vmes je moral študij večkrat prekiniti: 1979/80 je bil vzgojitelj v Celovcu in 1981/82 župnik na Uncu. V letih 1982-1988 je bil imenovan za vodjo pastorale Slovencev na Dunaju in okolici (ustanovitev Slovenskega pastoralnega centra na Dunaju). Muzikološki študij je končal z obdelavo srednjeveške slovenske ljudske pesmi “Lepa si, lepa si, roža Marija / Schön bist du, schön bist du, Rose Maria. Ein Beispiel historischer Volksmusikforschung” in 1993 promoviral (dr. phil. – musicol). Od oktobra 1990 do oktobra 2009 je bil vodja Škofijske orglarske šole v Mariboru. Na Teol. fakulteti v Ljubljani (Oddelek Maribor) je od 1990 do 2008  (od aprila 2003 do avgusta–2007 tudi v Ljubljani) poučeval cerkveno glasbo in liturgično petje; 29. marca 2004 ga je senat Teološke fakultete v Ljubljani imenoval za univ. docenta.

Bil je član “Internationale Arbeitsgemeinschaft für Hymnologie” (IAH), 12 let tudi član predsedstva.

Művek

Lepa si, lepa si, roža Marija / Schön bist du, schön bist du, Rose Maria: ein Beispiel historischer Volksmusikforschung. Bratislava: ASCO art & science, 2002.                                                                                    Izobraževanje cerkvenih glasbenikov v mariborski škofiji od A. M. Slomška do danes: 1836-2004. Maribor: Slomškova založba, 2004.                                                                                                                                                         Glasbena dejavnost Antona Martina Slomška. Celje: Celjska Mohorjeva družba: Društvo Mohorjeva družba, 2009.                                                                                                                                                                                                Jurčak-Mihelčičeva zbirka cerkvenih pesmi za ljudsko in mladinsko petje: predstavitev, opombe, kazala. Ljubljana: Salve, 2011.                                                                                                                                                                 100 let: 1910-2010 : liturgične in glasbenoliturgične dejavnosti salezijancev med Slovenci. Ljubljana: Salve, 2012.                                                                                                                                                                                                 Uglasbene pesmi in besedila Alojzija Merharja – Silvina Sardenka: ob 140-letnici rojstva in 100-letnici njegove pesniške zbirke Nebo žari. Brezje: Frančiškanski marijanski center Slovenije, 2016.

Stille Nacht, heilige Nacht / Sveta noč, blažena noč v Sloveniji: ob 200-letnici krstne izvedbe. Ljubljana: Salve, 2018.

 

Kitüntetések

Let 2015, ob 50-letnici opravljanja duhovniške službe, mu je Občina Odranci podelila naziv častnega občana.

Forrás és szakirodalom

Podatke je posredoval avtor sam (julij 2018).

A bejegyzés szerzője: Klaudija Sedar, Knjižnica Murska Sobota
Az első bevitel dátuma: 29. 4. 2020 | Utolsó módosítás: 30. 12. 2025
Klaudija Sedar. Štefan Alojzij FERENČAK. (1940-2020). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 15. 1. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/hu/oseba/stefan-alojzij-ferencak/
Hiba bejelentése

Morda vas zanimajo tudi

A bevitel dátuma: 8. 3. 2016

Aleš ŠELIGO

21. April 1961
Arhitekturna ustvarjalnost arhitekta Aleša Šeliga se je začela že med študijem na Ljubljanski šoli za arhitekturo. Po končanem šolanju (1990) je na...
A bevitel dátuma: 15. 12. 2019

Cilka ŽAGAR

R. l. 1939 na Dobravi pri Kostanjevici. Po poklicu je bila učiteljica. L. 1960 je z možem odšla v Avstralijo. Najprej je živela v Canberri in se p...
A bevitel dátuma: 2. 2. 2018

Ervin KRALJ

31. December 1939–19. September 2017
Dobro se je znašel v vlogi mentorja in vodil likovno šolo KLD Ravne na Koroškem, likovni tečaj KUD Angel Besednjak in KUD Pošta.