Rodil se je v družini vaškega kovača Alojza Starmana. Osnovno šolo je končal v Žireh, gimnazijo pa leta 1969 v Škofji Loki. Študiral je na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in diplomiral februarja 1977.
V gimnazijskih letih se je izkazal kot velik talent za atletiko. V teku na 100 metrov je dosegel čas 10,8 sekunde, v času, ko je bil slovenski rekord 10,4 (Stanko Lorger). Treniral je v Kranju in vse je bilo dogovorjeno, da se preseli v Celje, kjer bi treniral v klubu Kladivar in končal gimnazijo. Njegova osebna ambicija je bila visoka. Želel je izboljšati svoj rezultat tako, da bi se uvrstil v reprezentanco za olimpijske igre 1972 v Münchenu. Žal je kmalu nato utrpel poškodbo, natrgal mišico nad kolenom in njegove športne kariere je bilo konec.
Že leta 1974 se je zaposlil v žirovski Alpini in tu ostal do leta 1996. Vmes je bil leta 1980 direktor žirovskega podjetja Poliks. Po vrnitvi v Alpino je delal na vodilnih delovnih mestih, največ v komerciali. Leta 1988 pa je postal njen glavni direktor. Njegov prvi večji uspeh je bil, da je Alpina uspešno nadomestila izgubo jugoslovanskega trga. Spomladi 1996 je prevzel še zahtevnejšo nalogo, tj. vodenje Planike v Kranju, ki se je že več let ukvarjala s težavami in v kateri se je Starman srečal tudi s stavkami zaposlenih. Družbo je prek stečaja očistil in ohranil okoli 1600 delovnih mest. Tu je delal do jeseni 1998. Leta 1999 je na pobudo takratnega obrambnega ministra na Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije (MORS) prevzel funkcijo direktorja Urada za logistiko. Leta 2000 je bil državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo v vladi Andreja Bajuka. Kljub zanimivemu delovnemu področju je ugotovil, da delo v državni administraciji ni pravi izziv in je začel iskati možnosti, da se ponovno vrne v gospodarstvo. V letih 2001 – 2004 je bil direktor podjetja Jelovica, katero je potegnil iz rdečih številk. V letih 2004 – 2008 je bil na listi stranke SDS poslanec v Državnem zboru RS in med drugim opravljal funkcijo predsednika parlamentarnega odbora za finance in monetarno politiko. Izkoristil je možnost enoletnega nadomestila poslanske plače. 5. oktobra 2009 je bil imenovan za predsednika uprave Mura in partnerji v Murski Soboti. V Muro ga je povabil tedanji gospodarski minister Matej Lahovnik. Skoraj vsak delovni dan se je vozil iz Žirov na delo v Prekmurje in nazaj. S 1. januarjem 2011 se je upokojil, a je izrazil pripravljenost za nadaljnje sodelovanje pri vodenju družbe.
V novonastali Občini Žiri je bil štirikrat zapored izvoljen za nepoklicnega župana (1994, 1998, 2002, 2006). Je oče treh otrok in z ženo živi v Žireh.
I. Gerenčer: Bojan Starman in Matej Kurent odstopila, Delo 2011, št. 9 (12. jan.), str. 3
S. Kopušar. “Trdo delam, zato si upam biti kritičen”, Mag 2010, št. 9 (8. mar.), str. 24-29
S. Morozov: Starman: Odhajam v pokoj, vendar bom v Muri ostal, dokler me bodo potrebovali, Dnevnik 2010, št. 282 (4. dec.), str. 21
S. Morozov. Bojan Starman predlagal stečaj Mure, brez dela 2653 ljudi, Dnevnik 2009, št. 228 (2. okt.), str. 21
M. Rant: Želijo si še enega zdravnika : v zdravstvenem domu je dovolj prostora še za tretjo splošno ambulanto, ki naj bi jo uredili že letos / Bojan Starman, župan občine Žiri, Ločanka 2006, št. 1 (jan.), str. 9
M. Rant. Zmagal Starman, Gorenjski glas 2006, št. 91 (14. nov.), str. 4
B. Bogataj: Bojan Starman novi nadzornik Jelovice, Gorenjski glas 2005, št. 58 (18. avg.), str. 19
S. Šubic: Vse v prodajo – zgrešeno! : nekdanji direktor kranjske Planike Bojan Starman pravi, da se je kranjsko podjetje v zadnjih letih preveč vrglo v trgovine in pozabilo na proizvodnjo, Gorenjski glas 2004, št. 91 (16. nov.), str. 1
I. Ferjančič: “Ne bo vam uspelo, to je Jelovica.” : intervju s predsednikom uprave družbe Jelovica, d. d., Lesarski utrip 2003, št. 4 (apr.), str. 10-13
B. Bogataj: Do junija kvaliteten sprejem televizijskih programov : pogovor z Bojanom Starmanom, županom občine Žiri, Ločanka 2002, št. 1 (jan.), str. 8
D. Zavrl Žlebir: Občina Žiri : za župana občine Žiri kandidirata dva kandidata: Bojan Starman in Viktor Žakelj, Gorenjski glas 2002, št. 83 (25. okt.), str. 16
M. Naglič: Občina Žiri ob prelomu stoletja in tisočletja : pogovor z Bojanom Starmanom, županom Občine Žiri, po petih letih njegovega županovanja, Žirovski občasnik 1999, št. 29, str. 6-15
I. Guzelj: Bojan Starman : intervju, Mag 1996, št. 16 (17.IV.), str. 36-39
L. Stružnik: Tudi kot župan ostaja gospodarstvenik : Bojan Starman je dovolj velik za dva stola, Manager 1995, št. 2 (februar), str. 16-17
M. Volčjak: Alpina bi bila lahko v delavski lasti : zasnove nove industrijske politike izločajo izvoznike / Bojan Starman, Gorenjski glas 1994, št. 68 (30.VIII.), str. 7