STARMAN, Bojan

Rodil se je v družini vaškega kovača Alojza Starmana. Osnovno šolo je končal v Žireh, gimnazijo pa leta 1969 v Škofji Loki. Študiral je na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in diplomiral februarja 1977.

V gimnazijskih letih se je izkazal kot velik talent za atletiko. V teku na 100 metrov je dosegel čas 10,8 sekunde, v času, ko je bil slovenski rekord 10,4 (Stanko Lorger). Treniral je v Kranju in vse je bilo dogovorjeno, da se preseli v Celje, kjer bi treniral v klubu Kladivar in končal gimnazijo. Njegova osebna ambicija je bila visoka. Želel je izboljšati svoj rezultat tako, da bi se uvrstil v reprezentanco za olimpijske igre 1972 v Münchenu. Žal je kmalu nato utrpel poškodbo, natrgal mišico nad kolenom in njegove športne kariere je bilo konec.

Že leta 1974 se je zaposlil v žirovski Alpini in tu ostal do leta 1996. Vmes je bil leta 1980 direktor žirovskega podjetja Poliks. Po vrnitvi v Alpino je delal na vodilnih delovnih mestih, največ v komerciali. Leta 1988 pa je postal njen glavni direktor. Njegov prvi večji uspeh je bil, da je Alpina uspešno nadomestila izgubo jugoslovanskega trga. Spomladi 1996 je prevzel še zahtevnejšo nalogo, tj. vodenje Planike v Kranju, ki se je že več let ukvarjala s težavami in v kateri se je Starman srečal tudi s stavkami zaposlenih. Družbo je prek stečaja očistil in ohranil okoli 1600 delovnih mest. Tu je delal do jeseni 1998. Leta 1999 je na pobudo takratnega obrambnega ministra na Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije (MORS) prevzel funkcijo direktorja Urada za logistiko. Leta 2000 je bil državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo v vladi Andreja Bajuka. Kljub zanimivemu delovnemu področju je ugotovil, da delo v državni administraciji ni pravi izziv in je začel iskati možnosti, da se ponovno vrne v gospodarstvo. V letih 2001 – 2004 je bil direktor podjetja Jelovica, katero je potegnil iz rdečih številk. V letih 2004 – 2008 je bil na listi stranke SDS poslanec v Državnem zboru RS in med drugim opravljal funkcijo predsednika parlamentarnega odbora za finance in monetarno politiko. Izkoristil je možnost enoletnega nadomestila poslanske plače. 5. oktobra 2009 je bil imenovan za predsednika uprave Mura in partnerji v Murski Soboti. V Muro ga je povabil tedanji gospodarski minister Matej Lahovnik. Skoraj vsak delovni dan se je vozil iz Žirov na delo v Prekmurje in nazaj. S 1. januarjem 2011 se je upokojil, a je izrazil pripravljenost za nadaljnje sodelovanje pri vodenju družbe.

V novonastali Občini Žiri je bil štirikrat zapored izvoljen za nepoklicnega župana (1994, 1998, 2002, 2006). Je oče treh otrok in z ženo živi v Žireh.