STARE, Marjan

Rodil se je na Koroški Beli, še istega leta pa se je družina preselila v lastno hišo na Slovenskem Javorniku, kjer je odraščal na Borovljah. Tu sta bila doma tudi njegova prijatelja, pozneje znan slikar Jaka Torkar in pisatelj Zdravko Slamnik, bolj znan kot Pavle Zidar. Planinškov Marjanček, kot so ga poznali, je skupaj z dve leti starejšim bratom Brankom pel tudi v javorniškem otroškem pevskem zboru Gorenjski slavček, ki ga je vodil oče znanih članov tria Lorenz (Primož, Tomaž in Matija).

Po jeseniški gimnaziji je bila njegova skrita želja študij igralstva, a se mu ni uresničila, zato je odšel študirat slavistiko. A se je preizkusil kot igralec in režiser v gledališču na Jesenicah, kjer je pustil neizbrisne sledi. V 50. letih 20. stoletja, kot so zapisali v zborniku Gledališča Toneta Čufarja Jesenice leta 1995, je nastopil 501-krat v 49 vlogah, devetkrat se je preizkusil kot režiser. Tri leta je učil na jeseniški gimnaziji, delal v knjižnici Železarne Jesenice. Leta 1960 je začel delati na TV Slovenija, kjer je bil tri desetletja urednik za narodno-zabavno glasbo in med najbolj zaslužnimi za uveljavitev te glasbe na televiziji. Bil je redaktor, urednik, scenarist, na Radiu Ljubljana tudi napovedovalec, humorist in igralec zabavnih vložkov.

Marjan Stare je bil tudi slikar, več njegovih slik ima njegov brat Branko. Leta 1950 je naslikal tudi njegov portret, naslikal je Bled, Premanturo itd. Bil je tudi novinar, imel je rubriko v Nedeljskem dnevniku. Skoraj dve desetletji je bil napovedovalec Koroškega okteta in z njim prepotoval velik del sveta. Kot napovedovalec je sicer začel pri Avsenikih, kar ga je tudi spodbudilo k pisanju besedil za skladbe. Pri tisoč napisanih besedilih je nehal šteti. Zanje je prejel 16 nagrad. Nekaj naslovov najbolj znanih skladb: Stol je najvišji vrh v Karavankah, Spet smo doma, Krka sanjava, Ohcet na Bledu, Med dobrimi ljudmi, Prijatelji, Ostanimo prijatelji, Prelepi gorenjski svet, Ej, prijatelj, Ljubezen naj živi, Slovenija, od kod lepote tvoje, Muoja Pepka. Pisal je tudi za Beneške fante, za ansambel Lojzeta Slaka, Borisa Franka, Zadovoljne Kranjce, Slovenske muzikante, Miha Dovžana, za Alpski kvintet. Njegova besedila so prepevali tudi: Ivanka Kraševec, Lado Leskovar, Majda Sepe in Alfi Nipič. Pisal je tudi poezijo in več kot 500 pesmi še čaka na objavo.

Vir: pogovor z Brankom Staretom (bratom) in Vido Stare (svakinjo) ter osebni arhiv Branka Stareta.

Zapis pripravila: Rina Klinar