ŠTAMPOHAR, Anton

Osnovno šolo je najprej obiskoval v rodnem kraju, nato pa v bližnjem Podzemlju. Vpisal se je na učiteljišče v Novem mestu, ki ga je zaključil leta 1963. Kot učitelj zgodovine je bil štiri leta zaposlen na osnovni šoli v Dragatušu. Leta 1967 se je v Ljubljani vpisal na Pedagoško akademijo, kjer je študiral zgodovino in zemljepis ter diplomiral leta 1970. Krajši čas je bil zaposlen v Vajenskem domu v Ljubljani, v letu 1970/71 pa je na osnovni šoli Trnovo poučeval zemljepis in zgodovino.

Leta 1971 se je zaposlil v Dolenjskem muzeju v Novem mestu kot kustos zgodovinar v oddelku NOB in ljudske revolucije in to delo opravljal do upokojitve leta 1994, ko ga je na delovnem mestu nasledila zgodovinarka in muzealka Marjeta Bregar. V tem času je v muzeju postavil šestnajst samostojnih razstav, razstavi v Pleterjah in Dolenjskih Toplicah ter nekaj manjših razstav na osnovnih šolah. Njegova je tudi stalna muzejska razstava o narodnoosvobodilnem boju pri nas, ki je v Dolenjskem muzeju še danes na ogled. Kot natančen in vztrajen raziskovalec novejše zgodovine je veliko časa je posvečal delu na terenu, kjer je zbiral muzejsko gradivo in beležil pričevanja ljudi, ki so se v tistem času še dobro spominjali dogodkov iz časa druge svetovne vojne. Za muzej je pridobil številne predmete, dokumente in fotografije iz obdobja delavskega gibanja in NOB v Novem mestu in na Dolenjskem. Po njegovi zaslugi so vsa spominska obeležja, okoli petsto spomenikov in spominskih plošč, na območju Bele krajine, širšega območja Novega mesta in Trebnjega, vezana na obdobje 1941–1945, trajno dokumentirana, dokumentacija pa arhivirana v Dolenjskem muzeju.

Poleg strokovnega vodenja po muzejskih zbirkah je opravil številna vodstva po partizanskih krajih Dolenjske in Bele krajine, izvedel je tudi vrsto predavanj za udeležence ekskurzij ali srečanj ter sodeloval v radijskih in televizijskih oddajah. Napisal je več recenzij, pripravljal gradiva za potrebe šol, krajevnih skupnosti in drugih organizacij, pisal utemeljitve v zvezi z dogodki in udeleženci NOB itd. Izsledke svojega dela je objavljal v strokovnem in poljudnem časopisju, napisal pa je tudi nekaj samostojnih publikacij.

V strokovnih krogih si je pridobil sloves uglednega muzealca, kulturnega delavca, raziskovalca in publicista. Leta 1985 mu je novomeška občina za njegovo publicistično in raziskovalno delo na področju polpretekle zgodovine Dolenjske podelila Trdinovo nagrado.