Részletes keresés
hu
en hu it sl
Betűtípus
100%
125%
150%
200%
Színek
Alapértelmezett színek
Magas kontraszt
Fordított színek
Fekete-fehér
Mutató
Visszaállítás

SREŠ, Marija

SREŠ, Marija
SREŠ, Marija

Foto galéria

Született:
18. August 1943, Bratonci
Hivatások és tevékenységek:
A tevékenység helyei:
Község:
Lexikon:
Életrajz

Maturirala je na gimnaziji v Murski Soboti in leta 1965 v Mariboru končala Višjo ekonomsko šolo. Leta 1971 je kot misijonarka odšla v indijsko zvezno državo Gudžarat, kjer si je želela sodelovati s podeželskimi ženskami. Zato se je najprej lotila učenja jezika. Leta 1976 je kot ena redkih tujih žensk diplomirala iz gudžaratskega jezika in književnosti v Ahmedabadu. Skoraj štiri desetletja je delala s staroselkami plemena Dungri Garasiya Bhil na odročnem področju Sabarkantha v severnem Gudžaratu, dokler ji indijska vlada leta 2008 ni odvzela vizuma za delovanje med staroselkami. Kljub temu je s pomočjo prijateljev vse do danes ostala v stiku s tem plemenom, saj ji gre za njihovo gospodarsko samostojnost, samozavest in dostojanstvo.

Njeno prvo zbirko zgodb o življenju in razmerah staroselk v gudžaratščini Girasma ek Dungri (Tam, kjer kesude cveto), ki jo je izdala leta 1994, je leta 2005 zasebna ustanova Gudžaratska književna akademija (Gujarat Sahitya Parishad) ob svoji stoletnici zbirko izbrala kot eno od stotih najpomembnejših knjig v gudžaratski literaturi. V slovenščini je knjiga prvič izšla leta 1998, leta 2006 pa je izšla še popravljena izdaja. Leta 1997 je izšla njena druga knjiga ‘Kavita sathe Samvad’ (Ženska ženski), zbirka navdihujočih spisov za mlade staroselke, v slovenščini pa leta 2004. Kasneje istega leta je izdala nadaljevanje prve knjige pod naslovom Jya Maru Haiyu, Tya Maru Ghar (Doma sem, kjer je moje srce). Dopolnjena in popravljena je bila izdana leta 2010 pod novim naslovom Vatanthi door Maru Ghar (Doma sem daleč od svoje domovine). V slovenščini je bila leta 2004 objavljena pod naslovom Doma sem, kjer je moje srce. Leta 2004 je RTV Slovenija za oddajo Sveto in svet posnela dokumentarni film o misijonarkinem delu v dveh nadaljevanjih. Leta 2009 je bila njena zbirka plemenske folklore Rajkumari Fulwanti (Najprej je bila ženska) objavljena v gudžaratskem jeziku. Za zbirko je prav tako prejela nagrado obeh književnih akademij. Prevedena je bila v angleščino, nato še v slovenščino in nazadnje v tamilski jezik z naslovom Aatiyil pe N irunitaal (Ljudske pripovedke staroselcev).
Zbirka kratkih zgodb iz leta 2015 Pod krošnjo stare jablane: zgodbe žensk iz Vzhoda in Zahoda opisuje izzive in spremembe, s katerimi se srečujejo ženske, bodisi v Indiji ali v Sloveniji, in kako so se z njimi soočale v preteklosti – s pogumom, potrpežljivostjo in iznajdljivostjo. Leta 2017 so v Indiji izšli njeni spomini, napisani v angleščini. V prvih treh knjižicah pod naslovom Reminiscences pripoveduje o otroštvu, rani mladosti in prihodu v Indijo. Leta 2019 je izšla knjiga esejev Misijonarka pripoveduje, izbor osebnih razmišljanj o štiridesetih letih misijonarjenja.
Knjige Marije Sreš so prevedene v angleščino, španščino in jezik marathi, ki je prav tako kot gudžaratščina eden izmed 23 uradnih jezikov v Indiji.

Művek

Tam, kjer kesude cveto. Celje: Mohorjeva družba, 1998 (2006, 2. izd.).
Ženska ženski: o ljubezni, lepoti, prijateljstvu in drugih ženskih kvalitetah. Ljubljana: Gyrus, 2004.
Doma sem, kjer je moje srce. Celje: Mohorjeva družba, 2004.
Najprej je bila ženska in druge zgodbe. Ljubljana: Ignis, 2008.
Pod krošnjo stare jablane: zgodbe žensk z Vzhoda in Zahoda. Ljubljana: Iskanja, 2015.
Misijonarka pripoveduje. Ljubljana: Buča, 2019.

Kitüntetések

Za svoje pisateljsko delo je prejela priznanja tako v Gudžaratu kot v rodni Sloveniji. Za svojo prvo zbirko zgodb (1994) o življenju in razmerah staroselk v gudžaratščini Girasma ek Dungri (Tam, kjer kesude cveto), je prejela nagrado vladne Gudžaratske akademije literature in umetnosti (Gujarat Sahitya Akademi). Za drugo knjigo (1997) ‘Kavita sathe Samvad’ (Ženska ženski), zbirko navdihujočih spisov za mlade staroselke, je pri Gudžaratski književni akademiji osvojila literarno nagrado Shri Bhagini Nivedita.

Forrás és szakirodalom

Tavčar, Z. Slovenci za danes v zdomstvu in emigraciji. Ljubljana: Družina; Trst: Mladika, 1998, str. 297 – 308.
Horvat, F. Bivanje v deželi daru: pogovor z misijonarko v Indiji, sestro Marijo Sreš. Zvon, 1999, let. 2, št. 2, str. 70-82.
Tavčar, Z. Značilnejše poteze in pomembni dosežki slovenske izseljenske literature in kulture v 20. stoletju (Južna Amerika kot najizrazitejši prispevek): slovenski pisci v Aziji: Marija Sreš. V: Krakar Vogel, B. (ur.). Ustvarjalnost Slovencev po svetu: 38. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2002, str. 116-117.
Korošak, M. V Indiji je pustila srce: Marija Sreš, misijonarka v Indiji in pisateljica. Naša žena, 2004 (september), let. 9, str. 14-16.
Rak, P. Eno življenje je dovolj: Marija Sreš, misijonarka. Sobotna priloga Dela, 2009 (27. junij), let. 51, str. 18-19.
Podatke je dopolnila avtorica.

A bejegyzés szerzője: Jožef Papp, Knjižnica Murska Sobota
Az első bevitel dátuma: 18. 11. 2019 | Utolsó módosítás: 26. 1. 2022
Jožef Papp. SREŠ, Marija. (1943-). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 9. 11. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/hu/oseba/sres-marija/
Hiba bejelentése

Morda vas zanimajo tudi

A bevitel dátuma: 8. 10. 2013

KOŽLIN, Izidor

30. April 1881–10. February 1922
Izidor je po opravljenih dveh letnikih gimnazije v Gorici prevzel službo občinskega tajnika za Biljano in Medano.Vsestarnsko je pomagal bratu Ignac...
A bevitel dátuma: 26. 11. 2010

VALIČ, Andrej

8. October 1931–28. March 2003
Raziskoval je predvsem pozno antiko in zgodnji srednji vek. Njegovo prvo arheološko izkopavanje je bilo na Drulovki pri Kranju.
A bevitel dátuma: 15. 12. 2019

KUMAR, Jan

R. 13. maja 1993 v Novem mestu. Prve štiri razrede osnovne šole je obiskoval na Dvoru, šolanje nadaljuje v devetletki v Žužemberku. Živi na Dvoru....