V Celju je zaključila osnovno in srednjo šolo, nato pa leta 1983 končala šolanje za plesno učiteljico v Ljubljani.
Kot plesna pedagoginja je leta 1983 začela delati na osnovnih in srednjih šolah in pripravljati učence zaključnih razredov na valete in maturantske plese. Znanja, ki si jih je pridobila z diplomo Plesne zveze Slovenije in Fakultete za šport RS v Ljubljani, si je pridobila za svoje delo ne le ustrezna praktična ampak tudi pedagoška znanja. Področje svojega dela je zato kmalu razširila in leta 1990 začela s tečaji v svoji šoli Plesni val. Šola je ponudila plesna znanja s področja družabnih in športnih plesov vsem generacijam v Celju in širši okolici. Po zgledu slovenskih »klasičnih« plesnih avtoritet (Simončiča, Jenka) prireja plesne zabave (vsako tretjo soboto v Celjskem domu), ki vzgajajo ljubitelje kvalitetnih plesnih znanj. S slogani Slovenija pleše – razgibajmo življenje in Ne droga, ne stres – mi smo za ples, zna pritegniti h kvalitetnemu druženju vse generacije – predvsem mlade. Njena plesna šola že več let zapored kot edina v Celju nosi naziv Dobre plesne šole.
Omeniti velja tudi njene zasluge na področju športnega plesa, saj je vzgojila prve športne plesalce – Celjane. Leta 1998 je v Celju prvič organizirala državno prvenstvo v standardnih plesih in nato leta 2001 še v show plesih. V mesto je pripeljala že vrsto zvenečih trenerskih in koreografskih imen, ki so opazno zaznamovala razvoj lokalne plesne scene.
Leta 2003 je uspela s 1128 maturantskimi plesnimi pari, ki so hkrati zaplesali na celjskih ulicah, mesto zapisati tudi v Guinessovo knjigo rekordov (leto kasneje jih je plesalo že 1400).
Zaradi izredno uspešne afirmacije plesa različnih zvrsti v Celju ji je Mestna občina Celje v letu 2005 podelila bronasti celjski grb.
Nagrade in priznanja (izbor):
- bronasti celjski grb, 2005
Gradivo predloga za podelitev občinskega grba, ki ga je vključno z utemeljitvijo pripravila Ana Pavlica, Celje 2005.

 
		 
						 
						 
		 
		