Ordiniran je bil 31. 7. 1869. Do leta 1871 je kaplanoval v Tržiču, kasneje še v Kranju, Mengšu, Cerkljah pri Kranju, nakar se je l. 1880 kot župnik vrnil v Tržič. Uprava škofije ga je sem poslala primarno z nalogo izgraditve novega župnišča, stavba je bila namreč za bivanje prenevarna. 1890 je projekt uspešno zaključil. L. 1900 je bil imenovan za duhovnega svetnika. Poleg župnišča so se v času njegovega delovanja v Tržiču obnovili župnijska cerkev ter podružnice in ostali cerkveni objekti, pokopališče itd. Kot predsednik šolskega sveta je imel pomembne zasluge za postavitev nove šolske zgradbe pri Sv. Ani nad Tržičem (danes Podljubelj). Bil je pobudnik in, do odhoda iz Tržiča, predsednik dobrodelne Vincencijeve konference Marijinega oznanjenja. Udejstvoval se je v političnem življenju, leta 1901 je kot kandidat katoliške narodne stranke v mestni skupini Radovljica – Kamnik – Tržič nastopil na volitvah za deželni zbor. 1909 je bil imenovan za kanonika v Novem mestu, kamor se je preselil. Svojo domačijo v Bojanjem vrhu je 1910 »le za namen šole« po zelo ugodni ceni prodal občini Muljava.
Kragl, V. Zgodovinski drobci župnije Tržič, 2. natis. Tržič: Zavod za kulturo in izobraževanje, 1994, str. 197-198.
Šimac, M. »Žnidarjev gospod«: Franc Čarman (1819–1895) in nesojena župnija sv. Ane. V: Kronika, Iz zgodovine Tržiča, 2020, str. 807-830.
Špendal, F. Zapiski g. župnika Špendala ob odhodu iz Tržiča, 1932, let. 9, št. 5, str. 2-3.
Špendal, F. Zapiski g. župnika Špendala ob odhodu iz Tržiča, 1932, let. 9, št. 6, str. 2-3.