SPACAL, Lojze (Luigi)

Spacal Lojze (Luigi), slikar in grafik, r. 15. jun. 1907 v Trstu; oče, doma iz Kostanjevice na Krasu, je bil kamnosek in zidar, mati perica; živel v Trstu oz. v Piranu. Slov. ljud. šolo je obiskoval pri Sv. Jakobu v Trstu. Ko je imel štiri leta, mu je u. oče; rednega šolanja ni mogel končati, pač pa je že 10-leten moral prijeti za delo; najprej je pomagal stricu pleskarju, nato se je loteval kleparstva, mizarstva, elektromehanike in trgovine, pa mu nobeden teh poklicev ni bil pri srcu. Kot zaveden Slovenec se je pridružil odporu zoper fašizem in proti potujčevanju slov. šol, bil kot sodelavec Bidovčeve skupine 1929 zaprt in za poltretje leto konfiniran v južnoitalij. Basilicati. Tu se je ukvarjal s fotografiranjem, spremljal ljud. folkloro, začel pa je tudi slikati, kar ga je že od otroških nog veselilo. Po vrnitvi iz zapora se je vpisal na umetn. licej v Benetkah, napravil 1934 privatno mat. nato pa izpit za prof. v Rimu. Do 1937 je poučeval risanje na tržaš. sred. šolah in zraven študiral na Istituto superiore d’Arte v Monzi in na akademiji Brera v Milanu ter se že tedaj usmeril v duhu modernih umetnostnih načel. Zaradi sodelovanja z osvobodilnim gibanjem je moral ponovno v internacijo v Coropoli in nato v kazenski voj. bataljon pri Viareggiu, ob zlomu Italije pa so ga v Trstu prijeli Nemci, a se mu je posrečilo uiti. Po 1945 je šla S-ova umetniška pot strmo navzgor, da si je pridobil zelo vidno mesto tako v slov. kot v italij. umetnosti. Bil je med prvimi tržaš. umetniki, ki so kmalu našli stik z Lj. in njenim umetnostnim ozračjem, v katerem je prav S. pomagal uveljaviti nove, stilno napredne forme. V zadnjih letih se odvija S-ovo življenje v izredno marljivem delu med stalnim bivališčem v Trstu in Piranom, kjer si je uredil hišo z ateljejem in galerijo in kjer sodeluje tudi pri urbanistični podobi mesta.

S. je izrazit umetnostni glasnik svoje ožje domovine – Krasa in morja, kraških vasi in nemirne mest. civilizacije, racionalne apoliničnosti Mediterana in slikovite zvočnosti slov. razpoloženja. Kot umetnik slov. narodnosti in italij. državljanstva, ujet med dva kulturna svetova, je obenem tudi pomemben povezovalec dveh sosednjih kultur in narodov. Lirično občutje slov. psihe se mu zliva z razumsko pretehtano kompozicijo v dinamično, pa vendar skladno sintezo, ki logično zori od prvih slik in grafik do čiste predmetnosti in končno do kar abstraktno formulirane eksistence stvari in bivanja, vedno pa do občutenega utripa pesniške resnice. Značilno je, da S. človeka redko upodablja, da pa tega v njegovem delu vendarle nenehno slutimo kot urejevalca slučajnosti v višjo smiselnost, pa naj je ta že fantazijsko, razumsko ali biološko pogojena. Nikoli ne izgubi stika z realno bivajočim svetom; ta ni nujno realističen, vedno pa doživljajsko prepričljiv. Danes spada S. med najvidnejše umetnike slov. rodu, svetovno ime pa si je pridobil posebno kot grafik: uveljavil se je tako v lesorezu kot linorezu in monotipiji, slikal v olju, se loteval monumentalnih nalog stenskega slikarstva (tudi v mozaiku), oblikoval skulpture, pri svoji hiši v Piranu pa se je izkazal celo kot arhitekturni oblikovalec in duhovit aranžer. Za svojo zelo osebno oblikovno izpoved in tehnično mojstrstvo se bojuje od vsega začetka s studioznim in trdim delom, z asketsko vztrajnostjo in z nenehnim kontroliranjem samega sebe.

Razstavljal je tako doma kot na tujem (Milano, Rim, Benetke, Firence, Moskva, Leningrad, Praga, Varšava, Beograd, Zagreb). Njegova dela sta odkupilli Galerija sodobne umetnosti v Rimu in Galerija sodobne umetnosti v Milanu. Prisotna pa so tudi v številnih zasebnih zbirkah doma in v tujini. Povabljen je bil na Quadriennalo v Rim in na Bienalle v Benetkah. Na beneškem Bienallu se je predstavil leta 1948, 1954 in 1958, ko je prevzel eno izmed vodilnih mest v italijanski grafiki. Njegovo javno umetniško delovanje se je pričelo leta 1937 s skupinsko razstavo v Trstu. Tri leta kasneje pa je imel v istem mestu že lprvo samostojno razstavo. Uveljavil se je tudi z monumentalnimi freskami v župni cerkvi v Gradnu v goriških brdih in z dekoracijami na oceanskih parnikih.

Umetniku in njegovemu delu je posvečena Galerija Lojzeta Spacala v Štanjelu.