ŠMID (SCHMID), Franc (Walter)

Franc Šmid se je rodil na Gašteju v Kranju. Po dokončani osnovni šoli v Kranju in Škofji Loki je po maturi na gimnaziji v Ljubljani najprej študiral teologijo v avstrijskem Admontu. Od tu je odšel v Graz in tam med leti 1902 in 1904 študiral zgodovino, arheologijo in geografijo ter leta 1904 promoviral za doktorja filozofije z disertacijo o Dalmatinovi Bibliji.

Med leti 1905 in 1909 je bil kustos v Kranjskem deželnem muzeju Rudolfinum v Ljubljani. Muzej je želel urediti v pravo znanstveno institucijo in je razvijal arheološko ter etnografsko dejavnost, inventariziral veliko število arheoloških najdb in prvi začel podrobneje urejati numizmatično zbirko. Med leti 1909 in 1911 je v Ljubljani vodil izkopavanja antične Emone. Leta 1912 pa je na povabilo odšel v Gradec, kjer je postal predstojnik arheološkega in numizmatičnega kabineta v graškem Joanneumu ter deželni arheolog za Štajersko. Leta 1920 je postal tudi izredni profesor za prazgodovino in provincialno arheologijo na graški univerzi.

Zanimal se je za arheološka obdobja vse od mlajše kamene dobe do zgodnjega srednjega veka. Intenzivno se je ukvarjal s kovinskimi obdobji, kar se odraža v seznamu izkopavanj in v njegovih strokovnih objavah. Bil je prvi, ki je znanstveno raziskoval prazgodovinske naselbine in se glede na način izkopavanj postavil ob bok tedanji vplivni raziskovalki, vojvodinji Mariji Mecklenburški. Prvi se je tudi ukvarjal s problematiko zgodnjega srednjega veka v Sloveniji, predvsem v Slovenj Gradcu in pri Celju. Vodil je številne raziskave v Sloveniji in na avstrijskem Štajerskem – gradišča v Bohinjskem kotu, staroslovansko grobišče v Srednji vasi, kolišče v Notranjih Goricah, grobišče iz obdobja preseljevanja ljudstev v Kranju, železnodobna naselja na Pohorju, na Vačah, v Šmihelu pod Nanosom, na Ulaki v Loški dolini…, raziskoval je najdišča iz rimskega obdobja: na Vrhniki, na Ptuju, v Lipnici (rimske Flavie Solve) in na več mestih na območju kasnejše Claustre Alpium Iuliarum (Rimski limes, fortifikacijski sistem, ki je bil zgrajen v času Rimskega imperija na ozemlju današnje Slovenije in Hrvaške). Pomembne raziskave je izvajal v Ljubljani, saj je izkopal večji del severne emonske nekropole, skoraj tisoč grobov v predelu Ajdovščine in dele notranjosti kolonije Emone. Leta 1905 je izkopaval grobišče v Kranju, kjer je našel 213 grobov. V študiji Die Bronzezeit in Krain je v kataloški obliki predstavil vse bronastodobne predmete iz 35 najdišč, ki so jih tedaj hranili v Kranjskem deželnem muzeju Rudolfinum. Objavil je raziskavo o keltskih novcih v Sloveniji, veliko rezultatov raziskav pa je žal ostalo neobjavljenih.

Angažiral se je tudi kot urednik. V letih 1906 do 1908 je izdal tri poročila Kranjskega deželnega muzeja Rudolfinum v Ljubljani. Po prenehanju izdajanja nemških Mittheilungen des Musealvereines für Krain je začel izdajati novo strokovno revijo z naslovom Carniola, Zeitschrift für Heimatkunde, pozneje Schild von Steier.

Ob njegovi smrti v Gradcu, 24. aprila 1951, so v Avstriji izdali posebno številko Schild von Steier, kjer je podana njegova celotna bibliografija z 563 razpravami in članki.