SKALE, Ivan

Rojen je bil v Zgornji Kostrivnici blizu Rogaške Slatine očetu Ivanu, gostaču, in materi Heleni, roj. Kolar. Izučil se je za poklic mesarja. Leta 1914 se je poročil z mesarjevo hčerko Hermino Križanec, ki pa je umrla že leta 1918. Štiri leta pozneje se je v Trbovljah, kjer je tedaj živel, znova poročil, in sicer s Heleno Črepinšek, ki je prihajala z Zgornje Hudinje pri Celju. V zakonu so se jima rodili štirje otroci: Ivica, Ivan, Lenka in Jože.

Leta 1927 je na dražbi pridobil hišo na Slomškovem trgu v Celju in jo zatem obnovil. Leta 1931 je od Franca Glinška (sina bivšega župana celjske okoliške občine Matevža Glinška) kupil kmečko posestvo na Zgornji Hudinji. Tja se je družina iz Celja preselila leta 1936, potem ko so tam prej prizidali del stanovanjske hiše in uredili gospodarska poslopja. Tukaj so se poslej ukvarjali s kmetovanjem. Hišo v mestu je Skale obdržal in jo dal v najem dvema družinama. Med 2. svetovno vojno je bila stavba poškodovana v bombnem napadu, po vojni pa obnovljena in naposled nacionalizirana.

Družino Skale je usodno zaznamovalo leto 1945, saj je bilo njihovo sodelovanje v odporniškem gibanju naznanjeno nemškim okupacijskim oblastem, ki so zato člane družine 14. januarja 1945 aretirale in zaprle v celjski zapor Stari pisker. Mater Heleno so od tod odpeljali v zapor v Begunjah, preostale družinske člane pa v mariborske zapore. Medtem je bil 2. februarja v soteski Graben (ali Tesno) na Stranicah pri Frankolovem v napadu Bračičeve brigade na kolono vozil smrtno ranjen visoki nacistični funkcionar, vodja Štajerske domovinske zveze za celjsko okrožje in deželni svetnik Anton Dorfmeister, ki je za posledicami strelne poškodbe umrl naslednjega dne v celjski bolnišnici. Kot povračilni ukrep za njegovo smrt so nemški okupatorji iz zaporov v Mariboru, Celju in Trbovljah na kraj, kjer se je zgodil napad, 12. februarja pripeljali sto talcev z namenom, da jih pomorijo z obešanjem na drevesa, ki so rasla ob cesti. Med jetniki, ki so bili določeni za talce, sta bila tudi Ivan Skale st. in njegov sin Ivan Skale ml., rojen 4. aprila 1924 v Trbovljah, ki je bil po poklicu avtomehanik. Med obešanjem Ivana Skaleta ml. je skušal Ivan Skale st. s prizorišča pobegniti, a je bil med begom ustreljen. Usmrčene talce so pokopali na dveh lokacijah v neposredni bližini pomora.

Pisatelj, pesnik in dramatik Fran Roš je v spomin na žrtve »frankolovskega zločina« napisal 10-kitično pesem Frankolovo 12. II. 1945, v kateri je upesnil usodo obeh Skaletov.

Njuno ime je zabeleženo na spominski plošči, nameščeni na fasadi stavbe na Slomškovem trgu v Celju, ki je bila nekdaj last Ivana Skaleta st. (prvotna spominska plošča je bila odkrita leta 1965 na pobudo KO ZB NOV »Tončka Čeč« in svojcev), in na spomeniku talcem v Spominskem območju Frankolovo.

Po njiju je od leta 1959 poimenovana Skaletova ulica na Hudinji v Celju.