Részletes keresés
hu
en hu it sl
Betűtípus
100%
125%
150%
200%
Színek
Alapértelmezett színek
Magas kontraszt
Fordított színek
Fekete-fehér
Mutató
Visszaállítás

SITTER, Ignac

SITTER Ignac
Ignac Sitter

Foto galéria

Született:
17. July 1875, Zagorje ob Savi
Elhunyt:
24. October 1939, Trbovlje
Névváltozat:
Ignac Siter; Ignac Sitar
Hivatások és tevékenységek:
A tevékenység helyei:
Község:
Lexikon:
Életrajz

Ignac Sitter je bil član Jugoslovanske socialdemokratske stranke, ki je v Avstroogrski monarhiji poleg slovenskih dežel pokrivala še Istro in Dalmacijo. V začetku 20. stoletja se je vključil v lokalno politiko kot član socialdemokratske stranke, ki je imela v hitro razvijajočih se delavskih Trbovljah veliko privržencev. Leta 1903 je bil Ignac Sitter eden izmed pobudnikov ustanovitve delavskega konzuma. Še večji projekt je Ignacu Sitterju uspel nekaj let zatem, bil je namreč glavni pobudnik ustanovitve zadruge Delavski dom. Od Petra Groblerja so leta 1909 kupili stavbno parcelo, ki je nekoč pripadala Pavšarjevi kmetiji. V zemljiški knjigi so parcelo vpisali na imena: Ignacij Sitter, Franc Gradišek, Andrej Bravec in Janez Jeretin. Na naslov Stavbne in gostilničarske zadruge Delavski dom je bila posest prepisana leta 1914. Poslopje je bilo zgrajeno leta 1910. V domu so bili trgovina, gostilna in društveni prostori. Čez deset let so domu prizidali še dvorano za prireditve.

Od leta 1906 je bil rudarski tajnik pri sekciji Jugoslovanske socialdemokratske stranke. Od leta 1912 do leta 1914 je bil urednik glasila Rudar. Po končani prvi svetovni vojni in ustanovitvi Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev postane strokovni tajnik Unije slovenskih rudarjev.

V dvajsetih letih 20. stoletja so se začele cepitve socialdemokratskih gibanj, najprej na revolucionarje (komuniste) in reformiste, ki so ostali zvesti socialdemokratskemu programu, kasneje pa so se še ti razcepili na več frakcij. Zato je socialdemokratsko gibanje začelo hirati in praktično ves čas do druge svetovne vojne socialdemokrati niso pomenili pomembnejše sile na slovenskem političnem prizorišču. Razcep je bil viden tudi v pretežno delavskih Trbovljah, kjer se je bil boj med radikalnim (komunističnim) krilom in reformističnim (socialdemokratskim) krilom. Več uspeha med delavstvom v Trbovljah so imeli komunisti, ki so na volitvah 1921 dobili večino, zato je država za vodenje Občine Trbovlje od leta 1921 pa vse do leta 1926 imenovala gerente, ki so vodili občino. To obdobje se je končalo leta 1926, ko so bile končno razpisane volitve v občinski odbor, ki je za novega župana izvolil socialdemokrata Ignaca Sitterja.

V času njegovega županovanja od 28. marca 1926 do 15. junija 1930 je bila v Trbovljah zgrajena Občinska kolonija, imenovana tudi Sitterjeva kolonija. To je bila prva kolonija, ki je ni zgradil rudnik, temveč občina. V času njegovega županovanja so Trbovlje postale trg, ustanovljena je bila tudi meščanska šola v Trbovljah.

Ignac Sitter je umrl 24. oktobra 1939 v Trbovljah.

Forrás és szakirodalom

Ivančič Lebar, I. Župani naših Trbovelj. Trbovlje: Zasavski muzej, 2009.
Sodrug Ignac Siter – župan trboveljski. Delavska politika, 12. 4. 1926, let. 1, št. 82, str. 2.

A bejegyzés szerzője: Robert Čop, Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje
Az első bevitel dátuma: 29. 10. 2025 | Utolsó módosítás: 11. 11. 2025
Robert Čop. SITTER, Ignac. (1875-1939). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 20. 11. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/hu/oseba/sitter-ignac/
Hiba bejelentése

Morda vas zanimajo tudi

A bevitel dátuma: 3. 1. 2018

SIMONIČ, Janez - Janko

23. March 1923–10. March 2006
Rodil se je kot sedmi otrok v številčni kmečki družini očetu Antonu, mizarskemu mojstru, in materi Mariji, gospodinji. Predšolska in šolska leta je...
A bevitel dátuma: 15. 12. 2019

KOLAR, Franci

Prvoborec v NOB, soustanovitelj Gubčeve brigade na Dolenjskem. Po vojni je bil med vidnejšimi družbenopolitičnimi in kulturnimi delavci.
A bevitel dátuma: 9. 4. 2014

DEMŠAR, Barbara

18. August 1969
Leta 2002 je prejela Groharjevo štipendijo, ki jo od leta 1980 podeljujeta Združenje umetnikov Škofja Loka in Občina Škofja Loka.