Részletes keresés
hu
en hu it sl
Betűtípus
100%
125%
150%
200%
Színek
Alapértelmezett színek
Magas kontraszt
Fordított színek
Fekete-fehér
Mutató
Visszaállítás

ŠENTJURC (POR. KRAIGHER), Lidija

ŠENTJURC Lidija
Foto: M. Planinc: Letopis 2000, Hrastnik 2001, str. 284

Foto galéria

Született:
18. March 1911, Hrastnik, Slovenija
Elhunyt:
6. November 2000, Ljubljana, Slovenija
Hivatások és tevékenységek:
A tevékenység helyei:
Kapcsolatban lévő személyek
Község:
Lexikon:
Életrajz

Rodila se je v rudarski družini kot ena izmed treh otrok. V prvi svetovni vojni je izgubila očeta. Kljub temu ji je mati po končani osnovni šoli omogočila šolanje na meščanski šoli v Krškem in na učiteljišču v Ljubljani. Kot učiteljica ni dobila dela, zato se je odločila za študij psihologije in pedagogike na Filozofski fakulteti v Ljubljani in diplomirala leta 1938. Med študijem je delovala v levičarskem študentskem gibanju in se včlanila v Komunistično partijo Jugoslavije. Zaradi svojega delovanja je bila obsojena na dve leti zapora. Po vrnitvi iz zapora je nadaljevala delo med hrastniškimi delavci, še posebej rudarji in ženskami. Bila je med prvimi, ki so jih okupatorske oblasti izselile v Srbijo. Od tam se je skrivaj vrnila v Slovenijo in s partizanskim imenom Joža delala v najožjem vodstvu narodnoosvobodilnega boja. Najprej je pomagala organizirati odpor v Ljubljani. Sredi leta 1943 je odšla iz Ljubljane na osvobojeno ozemlje v partizanske enote. Najprej je delovala v Beli Krajini, potem na Primorskem.

Po vojni je opravljala vrsto visokih političnih funkcij. Prvi dve leti svobode je opravljala delo ministrice za prosveto, drugi dve leti pa delo ministrice za komunalne zadeve. Od leta 1952 do 1968 je opravljala dolžnosti v različnih državnih organih Jugoslavije v Beogradu. Med drugim je bila podpredsednica Zvezne ljudske skupščine, članica Zveznega izvršnega sveta in članica predsedstva centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije.

Prejela je številna najvišja odlikovanja in bila proglašena za narodno herojinjo (1953). Leta 1969 je bila proglašena za častno občanko Hrastnika. Njen doprsni kip, delo akademskega kiparja Stojana Batiča, stoji pred stavbo na Cesti 1. maja 52 v Hrastniku.

Kitüntetések
  • narodna herojinja, 1953
  • častna občanka Hrastnika, 1969
Forrás és szakirodalom

V. Deželak-Barič: Šentjurc, Lidija, v: Enciklopedija Slovenije, 13. zvezek, Ljubljana 1999, str. 26–27
B. Marušič: Sto slovenskih politikov, Ljubljana 2002
Narodni heroji Jugoslavije N-Ž, Beograd 1975
A. Nedog: Šentjurc Lidija, v: Slovenski biografski leksikon, 3. knjiga, Ljubljana 1960–1971, str. 605–606
M. Planinc: Letopis 2000, Hrastnik 2001

A bejegyzés szerzője: Ana Černuta Deželak, Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik
Az első bevitel dátuma: 5. 3. 2019 | Utolsó módosítás: 25. 8. 2023
Ana Černuta Deželak. ŠENTJURC (POR. KRAIGHER), Lidija. (1911-2000). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 11. 11. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/hu/oseba/sentjurc-lidija/
Hiba bejelentése

Morda vas zanimajo tudi

A bevitel dátuma: 21. 8. 2015

KREMPL, Anton

29. January 1790–21. December 1844
Rodil se je na Poličkem Vrhu pri Gornji Radgoni v želarski družini. Zaradi izjemnega talenta si je utrl pot najprej na mariborsko gimnazijo, nato p...
A bevitel dátuma: 6. 3. 2019

MIHELIČ, Mira

14. July 1912–4. September 1985
Mira Mihelič se je rodila leta 1912 v Splitu. V otroških letih se je z družino preselila v Trbovlje v nekdanjo Kramerjevo hišo.
A bevitel dátuma: 20. 10. 2023

REŽEK, Adolf

25. September 1902–4. June 1980
Kemik, balneolog, častni občan Rogaške Slatine, ki je leta 1931 v kraju uredil laboratorij za medicinsko-kemijske analize zdravilnih mineralnih vod.