Részletes keresés
hu
sl en it hu
Betűtípus
100%
125%
150%
200%
Színek
Alapértelmezett színek
Magas kontraszt
Fordított színek
Fekete-fehér
Mutató
Visszaállítás

SAJE, Radoslav

Radoslav Saje - Arhiv M. Polenšek

Foto galéria

Született:
18. September 1912, Novo mesto
Elhunyt:
24. February 1988, Zagreb (pok. v Novem mestu - Ločna), Hrvaška
Névváltozat:
Rado
Hivatások és tevékenységek:
A tevékenység helyei:
Község:
Lexikon:

Radoslav Saje se je rodil v železničarski družini očetu Jakobu Sajetu in njegovi tretji ženi Mariji, roj. Inglič, kot tretji otrok. Njegova sestra je bila romanistka in profesorica Marija Saje – Zora.

Leta 1914 se je družina preselila v Semič, kjer je oče sprejel mesto postajenačelnika. Po očetovi tragični smrti in po koncu prve svetovne vojne se je mati s petimi otroki vrnila v Novo mesto. Na novomeški gimnaziji je leta 1930 maturiral, se vpisal na gradbeno fakulteto v Ljubljani, a se po opravljenem tretjem semestru zaradi finančnih razmer prepisal na Pomorsko vojno akademijo v Dubrovniku, ki jo je kot njegov starejši brat Baldomir Saje zaključil in postal poročnik bojne ladje mornarice Kraljevine Jugoslavije.

Specializiral se je v podmorništvu in torpedistiki ter bil v predvojnem obdobju vkrcan na podmornice in torpedne ladje. Ob napadu na Jugoslavijo leta 1941 je deloval na podmornici Nebojša, ki je nekaj dni opravljala vojaške naloge na Jadranu. Po kapitulaciji Jugoslavije se je vrnil v Novo mesto, bil marca 1942 interniran v koncentracijsko taborišče Gonars in nato v taborišče blizu Padove, kjer je pristopil k odporniški skupini OF z neuradnim imenom Jadran ter bil nato do oktobra 1943 zaprt na Prevlaki (Boka Kotorska). V NOV je vstopil oktobra 1944, postal v mornariški postaji Boka referent za zvezo in orožje. Decembra 1944 je bil ob hudi eksploziji nemške mine, ki je potopila ladjo Cetinje blizu Tivta, težko ranjen.

Decembra 1945 je začel opravljati službo referenta za poučevanje v Šolskem centru Divulje pri Splitu. Od  leta 1946 je bil razredni starešina I. razreda Vojno pomorske akademije, zatem učitelj astronomske navigacije in matematike ter predavatelj teorije verjetnosti in napak, iz katere je napisal učbenik, ki je predstavljal strokovno novost v zgodovini akademije. Februarja 1952 je kot izrazit tehnični talent postal prvi načelnik tehniškega biroja mornarice, od septembra 1952 do leta 1954 načelnik Mornariškega tehničnega inštituta in od leta 1956 do 1959 načelnik Inštituta za mornariško oborožitev in opremo (IMNO). Položaja na inštitutih sta bila v sklopu Uprave za mornariško-tehniške raziskave (UMTI). Poleg navedenih dolžnosti je opravljal delo načelnika Torpednega oddelka v torpedistiki (razvoj in osvajanje novih torped in torpednih cevi) in podmorništva (torpedna oborožitev in periskopi).

Vrsto let je služboval v Splitu, kasneje v Zagrebu, kjer je kot načelnik različnih tehničnih ustanov mornarice, sklenil svojo kariero. Na generalskem položaju se je konec leta 1968 upokojil kot kapitan bojne ladje. Vzgojil je veliko generacij pomorcev in tehničnih strokovnjakov ter tudi po upokojitvi ostal povezan s svojo ustanovo.

Pretnar, J. Ob smrti kapetana bojne ladje. TV 15: časopis borcev NOB, 21. 4. 1988 , let. 26, št. 16, str. 10.
Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Dolenjsko in Belo krajino Novo mesto: SI_ZAL_NME/0306 Marija Zorislava Saje – Zora, t. e. 2, p. e. 25.

A bejegyzés szerzője: Jakob Polenšek, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Az első bevitel dátuma: 2. 12. 2021 | Utolsó módosítás: 2. 12. 2021
Jakob Polenšek. SAJE, Radoslav. (1912-1988). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 19. 5. 2022) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/hu/oseba/saje-radoslav/
Hiba bejelentése