Vladimir se je rodil leta 1894 kot drugi izmed šestih otrok v družini Rudolf. Njegova starša sta bila Josipina Sernec (hči dr. Janka Serneca, znanega pravnika, narodnega buditelja, politika in predsednika Narodne slovanske čitalnice v Mariboru) in dr. Ivo Rudolf, odvetnik v Konjicah. Rudolfovi so stanovali v Slovenskih Konjicah, na Starem trgu 37.
Vladimir je študiral na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo in postal inženir kemije. Kratek čas je bil zaročen z Doro Vinšek.
Tik pred začetkom prve svetovne vojne je v Varaždinu v avstro-ogrski armadi služil vojaški rok. Ko se je začela vojna, je bil vpoklican; bil je v enoti, ki se je šla borit proti Srbiji. Služil je pri težkem topništvu in stanoval pri prijazni gospodinji Dragici Marjivić. Napredoval je v čin praporščaka, nato poročnika. Z domačimi je bil v stiku preko pisem; brat Branko Rudolf se je spominjal, kako so enega izmed teh člani družine skupaj prebirali na družinskem posestvu pri Zbelovem, Prenušu.
Po pripovedih je “izvajal poskuse, kjer je včasih tudi kaj počilo”. Nazadnje pred smrtjo je bil zaposlen v tovarni dušika v Rušah. Umrl je leta 1933, star komaj 39 let. Pokopan je na konjiškem pokopališču.
Njegov brat je bil znan pisatelj Branko Rudolf, sestra pa pesnica, glasbenica in novinarka Vida Rudolf.
Rudolf, B. Srebrna ribica. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1995, str. 196-242.
Rudolfovi s Konjiškega – Bila je huda mravljica (raziskovalna naloga). Slovenske Konjice: OŠ Ob Dravinji, 2003.
Rudolfovi za otroke: Vrtec Slovenske Konjice ob 850 letnici Konjic. Zreče: IKA GRAFIKA, 1996.