Rudolf BRATANIČ

Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval na Ptuju, nato pa odšel v Gradec. Tam je študiral klasično filologijo, arheologijo, primerjalno slovnico indoevropskih jezikov in germanistiko. Leta 1909 je pridobil doktorat iz filozofije. V šolskem letu 1911/12 je nastopil kot suplent in kasneje profesor na gimnaziji Ptuj, kjer je poučeval klasično filologijo in nemščino. Leta 1916 je bil vpoklican v avstro-ogrsko vojsko. Med prvo svetovno vojno je bil v ruskem ujetništvu v Sibiriji, od koder se je vrnil leta 1920. Za tem je delal kot profesor v Verbasu, Kikindi in Srbobranu, nato pa leta 1926 odšel v Niš, kjer je služboval na tamkajšnji ženski realni gimnaziji (do 1942), nato pa še kratek čas na Ptuju.
Po 2. sv. vojni je poučeval na gimnaziji v Brežicah (1946─1949) in v Celju (1949─1951).

Med časom poučevanja se je ves čas posvečal tudi arheologiji. V Nišu je bil med ustanovitelji Narodnega muzeja Niš (1933), kjer je od leta 1935 vodil prazgodovinsko in antično zbirko, ter v celoti uredil rimsko numizmatično zbirko. Sodeloval je tudi pri arheološkem izkopavanju v Brzem Bordu.

Ko je leta 1942 prišel na Ptuj, je poleg poučevanja delal kot kustos muzeja, kjer je urejal muzejsko zbirko in inventariziral arheološko gradivo. Leta 1944 je dobil nalog od okupacijskih sil naj gradivo evakuira, vendar tega ni storil in s tem rešil inventar ptujskega muzeja v celoti. Po odhodu v Brežice (1946)  je bil še kustos v Posavskem muzeju, kjer je uredil arheološko zbirko in F. Stiplovšku pomagal pri selitvi muzeja iz Krškega v Brežice. Pri arheoloških izkopavanjih je bil aktiven tudi v Celju (1949-1951).

Ko se je leta 1951 spet vrnil nazaj na Ptuj, je delal v Mestnem muzeju kot kustos za antično arheologijo. Tu je dokončal inventarizacijo arheološke zbirke, uredil numizmatično zbirko, evidentiral, inventariziral, ter skrbel za nove najdbe. Kot numizmatik je med letoma 1952─1953 pomagal urediti tudi zbirko novo pridobljenega rimskega in srednjeveškega denarja v Posavskem muzeju Brežice. Po upokojitvi je še sodeloval pri zbiranju materiala za  Arheološko karto, kontroliral podatke v literaturi, določal rimske novce v novih najdbah in pomagal pri tekočem delu.

Bil je odbornik Muzejskega društva Ptuj (1909), član Arheološkega društva Jugoslavije in velik poznavalec rimskih starin doma in na tujem. Svoje arheološke izsledke je objavljal predvsem v Arheološkem vestniku.