Rudi VALENČIČ

Rojen je bil v kmečki družini s sedmimi otroki. Od 1960 do 1973 je bil član kolesarskega kluba Rog Ljubljana, člana sta bila tudi njegova brata Jože in Pavel. Pri devetnajstih letih je začel tekmovati na dirkah in je tekmoval vse od 1961 do 1973. Ker je bil dober, so ga takoj vključili v člansko ekipo, čeprav je bil še mladinec. Prvič je zmagal leta 1962 v Pulju na dirki Svobodna Istra, potem pa so se zmage kar vrstile. Izbran je bil za najboljšega slovenskega in jugoslovanskega kolesarja. V jugoslovanski državni reprezentanci je nastopal od 1961 do 1971. Tekmoval je ne le v cestnem, ampak tudi gorskem kolesarstvu.

V času športnega udejstvovanja je dosegel naslednje uspehe:

• 163 zmag na enodnevnih dirkah doma in v tujini
• dvakratni zmagovalec Dirke po Jugoslaviji, 1964 in 1968. Ta dirka je bila v takratnem času tretja največja na svetu. Poleg dveh zmag je dosegel l966 3. mesto, 1962 5. mesto in 1967 8. mesto na tej dirki
• sedemkratni državni prvak ekipno, od tega je enkrat zmagal ekipno skupaj z bratoma Jožetom in Pavlom
• trikratni republiški cestni prvak posameznikov 1967, 1968, 1969
• dvakratni slovenski gorski prvak posameznikov 1967 in 1969
• zmagovalec Dirke po Sloveniji in Hrvaški 1971, dvakrat drugo mesto 1961 in 1964
• zmagovalec Dirke po Srbiji 1964, enkrat drugi
• zmagovalec Dirke po Makedoniji 1967, drugi 1966
• 2. in 3. mesto na Dirki Alpe Adria 1967 in 1969
• 4. mesto na Dirki po Maroku 1968
• 2. in 6. mesto na Dirki po Avstriji 1967 in 1966
• zmagovalec etape na dirki po Franciji Tour de l’Avenir 1963 in 19. v generalni razvrstitvi
• dvakrat 10. mesto na svetovnem prvenstvu v ekipni vožnji 1962 in 1963
• 36. mesto na svetovnem prvenstvu posameznikov 1965
• 16. mesto na Olimpijskih igrah v Mehiki 1968 v ekipni vožnji
• 39. mesto na Olimpijskih igrah v Mehiki 1968 v vožnji posameznikov

Vzdevek “Orel iz Pivke” je dobil leta 1966. na Dirki po Jugoslaviji, po etapi Titograd-Cetinje-Lovčen-Kotor, kjer je pobegnil vsem vozilom spremstva – niso mu mogli slediti z avtomobili niti z motorji – ter prišel sam na komaj postavljen cilj. Podoben dogodek se je zgodil tudi leto kasneje na etapi Tuzla-Sarajevo. Po končani športni karieri je bil zaposlen pri Postojnski jami kot jamski vodnik vse do upokojitve. Od leta 1969 živi z družino v Postojni.