ROSA, Jurij

Osnovno šolo je obiskoval v letih 1962 do 1970, prve štiri razrede v Podnanosu, nato v Vipavi. Maturiral je leta 1974 na Gimnaziji Veno Pilon v Ajdovščini. Isto leto se je vpisal na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, smer zgodovina in sociologija, kjer je 1979. leta diplomiral.

Leta 1980 se je zaposlil v Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici. Tu opravlja službo arhivista, zadolženega za evidentiranje, pridobivanje in strokovno obdelavo ahivskega gradiva upravnih organov in nekaterih javnih služb, nastalih po letu 1945, ter delno tudi gradiva raznih društev in zvez društev. Opravlja tudi pedagoško dejavnost, pripravlja razstave arhivskega gradiva ter skrbi za stike s cerkvenimi ustanovami glede njihovega arhivskega gradiva.

Prispeval je nekaj raziskovalnih študij o dokumentarnem in arhivskem gradivu posameznih ustvarjalcev gradiva. Sodeloval je pri pripravah vodnikov po fondih in zbirkah arhivskega gradiva Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici, ter objavljal prispevke s predstavitvami arhivske dediščine krajevnih ljudskih odborov, društev, vipavske in briške arhivske dediščine. Z razstavami in s spremljajočimi katalogi, z raziskovalnimi deli in strokovnimi ali poljudnimi članki je obravnaval in objavljal različne teme, največ iz zgodovine svojega kraja, zgornje Vipavske, Goriške in deloma širše Primorske. Pomembnejše teme, ki jih je obravnaval in tudi publiciral so: upravnoteritorialne spremembe po letu 1945, začetek gradnje mesta Nova Gorica, slovenska duhovščina na Goriškem v dokumentih Komunistične partije v obdobju 1945-1965, nasprotovanje novi oblasti v vipavskem okraju od 1945-1947, preimenovanje krajev v letih 1948-1955, neznane in zamolčane žrtve vojnega in povojnega nasilja na Vipavskem, tabor Slovenske kmečke zveze v Vipolžah leta 1989, demokratizacija javnega življenja v okviru slovenske pomladi na Goriškem v letih 1987-1991, slovenski časopisi na Goriškem o verskih in cerkvenih zadevah v goriški nadškofiji do leta 1918, učiteljišča na Goriškem v primorskem slovenskem časopisju med obema vojnama, zgodovina božjepotne Marijine cerkve na Vitovljah, povezava Grgarja z romarskim svetiščem na Sveti Gori, Ciril-Metodova praznovanja na Primorskem do 1918. leta, ajdovsko-šturske kulturne podobe v letih 1945-1947, zgodovina pevske revije Primorska poje v letih 1970-1999, sakralna dediščina župnije Lozice in društva na Lozicah, oživljanje kulture in prosvete v Medani po drugi svetovni vojni. V objavljenih prispevkih je predstavil različne osebnosti: Matijo Vertovca, Riharda Dolenca, Stanka Premrla, Frana Žgurja, Ivana Rudolfa, Valentina Staniča, Andreja Pavlico, Petra Medveščka, Vinka Vodopivca, Joža Lovrenčiča, Mihaela Toroša, Alojza Kocijančiča, Otmarja Črnilogarja. Sam ali s sodelavci je vsebinsko zasnoval več publikacij Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici ter nekaj krajevnih publikacij.

Sodeloval je pri organizaciji simpozijev o Stanku Premrlu v Podnanosu (1995) ter o Marku Vuku na Mirenskem gradu (2007) in pripravi zbornikov obeh simpozijev. Kot član pripravljalnega in uredniškega odbora je sodeloval pri pripravi zbornika Otmar Črnilogar-človek mnogih talentov (2013).

Med leti 1994 do 1998 je kot zunanji sodelavec pomagal pri delu komisije za raziskavo povojnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti občine Ajdovščina, med leti 1995 do 2005 pa v občini Vipava, kjer je bil tudi predsednik komisije, ves čas pa skrbnik dokumentacije komisije. Posebno pozornost je posvetil zgodovini svojega kraja. Pisal je o izvoru poimenovanja kraja Podnanos, o posameznih vidikih delovanja krajevne cerkvene skupnosti, o sledeh občine v kraju, o nastanku slovenske državne himne in njeni povezavi s krajem, društvenem življenju in posebej knjižničarstvu v kraju ter o zgodovinski, umetnostni in tehniški dediščini kraja. Uredil je arhive nekaterih krajevnih društev in krajevno župnijsko knjižnico.

S predstavitvami krajevne zgodovine in kulturne dediščine domačega kraja in okolice je nekajkrat sodeloval pri oddajah Radia Slovenija Vsaka vas ima svoj glas, Koncert iz naših krajev in Dobrodošli, kot sodelujoči v vipavski ekipi pa pri nizu oddaj radijskega nagradnega tekmovanja Quo vadis?. S predstavitvijo znamenitosti iz domačega kraja, različnih domoznanskih tem, razstav in drugih izbranih zgodovinskih vsebin ter dela v arhivski službi je sodeloval v pogovorih in izjavah za Radio Koper, Radio Ognjišče, Ljudski radio Gorica, Radio Nova Ajdovščina, Radio Robin Nova Gorica, Radio Glas Ljubljane, Televizijo Primorka, Televizijo 3 in Televizijo Slovenija. Večkrat je bil sogovornik na temo nastanka besedila in skladbe slovenske državne himne Zdravljica, tudi za posebno oddajo Televizije Slovenija Pesem ima moč. Za Radio Nova Ajdovščina je več let pripravljal posamezne oddaje, ki so bile predvajane v okviru niza oddaj Izpod farnih zvonov.

Od 1981. leta deluje pri pevskih zborih v domačem kraju. Največ časa je bil član Zgornjevipavskega mešanega pevskega zbora oz. Mešanega pevskega zbora Stanko Premrl Podnanos, kjer je bil tudi dolgoletni odbornik, tajnik, kronist in arhivar.

Včlanjen je v Arhivsko društvo Slovenije in Zgodovinsko društvo za severno Primorsko, v katerem je že več let član izvršnega odbora, nekaj let pa je opravljal tudi tajniško službo.

Stalno biva v Porečah pri Podnanosu-Šembidu v občini Vipava.