ROBIČ, Simon

Bil je šesti od devetih otrok v družini. Osnovnošolsko izobrazbo je pridobil v kranjskogorski dvorazrednici. Leta 1893 je pričel obiskovati gimnazijo v Ljubljani. Tu je bil njegov učitelj Franc Hladnik, pobudnik ustanovitve Botaničnega vrta v Ljubljani. Po gimnaziji je vpisal študij filozofije, nadaljeval pa študij bogoslovja, ki ga je dokončal leta 1851. Najprej je služboval v župniji Metlika v Beli krajini, kjer je opravljal tudi službo začasnega učitelja. Od tu je bil premeščen na Notranjsko, nato na Dob in v Preddvor. Po krajšem službovanju v Borovnici je bil spet premeščen v Šenčur na Gorenjsko. Končno je leta 1874 nastopil službo župnijskega upravitelja na Šenturški Gori, kjer je nekaj let vodil tudi zasilno šolo. Tu je ostal do smrti. Na njegovi rojstni hiši v Kranjski Gori in na župnišču na Šenturški Gori sta spominski plošči. Že v času šolanja ga je zelo zanimalo naravoslovje. Njegovo delo sega od botanike, zoologije do geologije. Na svojih pohodih v naravo je nabiral kamnine in o najdbah poročal v različnih listih: Novicah, Slovencu ter Domu in svetu. Sistematske preglede je objavil v Izvestjih muzejskega društva za Kranjsko: Kranjski mahovi (1893), Kranjski lišaji (1895) in v Narodnem koledarju: Krajepis borovniške okolice v prirodoslovnem obziru (1869). S svojim delom je ustvaril bogate zbirke kamnin, fosilov, mahov, mehkužcev, hroščev, skeletov, gliv in lišajev, katerih del še danes hrani Prirodoslovni muzej Slovenije. Pri določevanju posameznih primerkov se je povezoval z domačimi in tujimi strokovnjaki. Našel je več novih vrst in podvrst: 10 gliv, 2 mahova, 10 polžev in več hroščev. Po njem so poimenovali nekatere primerke (hrošč Astobagius Robici, polž Amalia Robici Simroth in mehkužci Litoglyphus robičianus, Lartetia (Paladilhiopsis) robiciana in Bythinella robici). S svojim delovanjem je postal eden največjih poznavalcev kranjske flore in favne. Njegova zbirka je bila ena najobsežnejših zbirk naravoslovnega gradiva na Kranjskem. Večino zbirke je pridobil Kranjski deželni muzej in jo danes hrani Prirodoslovni muzej Slovenije. Svojo bogato knjižnico je zapustil župniji Kranjska Gora z namenom, da se osnuje knjižnica. Njegova želja se je uresničila 1896, ko so začeli z izposojanjem knjig.