ROBAR DORIN, Filip

Rojen je bil 8. septembra 1940 v Boru v Srbiji, kjer je bil njegov oče finančni uslužbenec. Med vojno je oče odšel v partizane, mati pa se je leta 1945 s tremi otroki vrnila v Slovenijo, kjer so najprej živeli pri babici v Gaju pri Pragerskem. Ko je oče kot finančni in davčni uradnik dobil službo v Žužemberku, so se preselili na Dolenjsko. Kasneje je družina živela v Novem mestu, kjer je oče postal šef davčne uprave.

Robar Dorin se je najprej šolal v Novem mestu, kjer je zaključil osnovno šolo in leta 1960 gimnazijo. Nato se je na ljubljanski univerzi vpisal na študij francoščine in angleščine, po enem letu pa se je preusmeril na študij filozofije in primerjalne književnosti. V Novem mestu je leta 1964 ustanovil alternativno kulturno skupino Pro et contra, bil je tudi član novomeške glasbene skupine Dizzy Combo, kjer je igral saksofon.

Leta 1963 je odšel v ZDA, kjer je v Čikagu študiral filmsko scenaristiko, režijo, kamero in montažo na College Columbia in leta 1969 diplomiral. Sprva je dve leti poučeval film na zasebnem inštitutu Montesano v švicarskem Gstaadu, nato je bil do leta 1980 asistent za filmsko režijo in igro na AGRFT v Ljubljani. Na začetku osemdesetih let je ustanovil podjetje Filmske alternative, kasneje imenovano Filmal Pro, ki je bilo eno prvih neodvisnih producentskih hiš v tedanji Jugoslaviji. Med letoma 1998 in 2002 je bil direktor Filmskega sklada.

Ustvaril je več kot trideset dokumentarnih in igranih filmov, med njimi leta 1985 film Ovni in mamuti, leta 1991 celovečerni dokumentarni film Rogenrol – za resnični konec vojne in odmevno trilogijo o dolenjskih Romih (Opre Roma, 1983, Aven Čhavora, 2005, in Pot v Gaj – Opre Roma 3, 2011). Je tudi avtor več portretnih filmov o slovenskih pesnikih, pisateljih, glasbenikih in slikarjih (npr. Trdinov Ravs, 2004, Vivat Kozina, 2007).

Nagrade je prejel na filmskih festivalih v Pulju, Beogradu in Mannheimu. Mestna občina Novo mesto mu je podelila Trdinovo nagrado za dokumentarni film Opre Roma – Pamet v roke, ko boš v drugo ustvarjal svet. Leta 1990 je za scenarij, režijo in montažo filma Veter v mreži prejel nagrado Prešernovega sklada. Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev mu je za življenjsko delo na filmskem področju podelilo nagrado Metoda Badjure, Društvo slovenskih režiserjev pa Štigličevo nagrado za življenjsko delo na področju filmske in televizijske režije.