REBERNAK, Vesna

Osnovno šolo in gimnazijo je obiskovala na Ptuju in maturirala leta 1971. Ker jo je že zgodaj začela zanimati raznovrstnost prostora, se je po opravljeni maturi odločila za študij arhitekture na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo in diplomirala leta 1980. Po nekaj letih dela v arhitekturnem biroju v Ljubljani in izvedenih več uspešnih projektih (leta 1983 je leto dni delala v Iraku) je leta 1988 odšla v Združene države Amerike (ZDA) in se vpisala na podiplomski študij arhitekture na ameriški University of Illinois v Chicagu. Ob študiju se je redno zaposlila in delala kot arhitektka v podjetjih Skidmore, Owings & Merrill in Perkins & Will. Med letoma 1995 in 2001 je živela v Washingtonu, kjer je delala kot samostojna projektantka.

V več kot tridesetih letih dela je sodelovala v številnih arhitekturnih projektih v različnih državah (ZDA, Avstrija, Hrvaška, Srbija, Irak), ki so vključevali novogradnje, zgodovinske obnove in sanacije. Njeno delo je vključevalo različne faze arhitekturne prakse: konceptualno projektiranje, gradbeno dokumentacijo in razvoj glavnih načrtov. Aktivno je delovala na področjih varovanja in prenove kulturne dediščine ter revitalizacije degradiranih območij. Sodelovala je v strokovni ekipi, katere naloga je bila osmišljanje razvoja skupnosti mest in je zajemalo tako področje sociale kot ustvarjanje blagovne znamke mesta.

V času bivanja v ZDA je bila na različne načine vključena v delovanje slovenskega izseljenstva. Nekaj časa je bila sourednica tedenskega časopisa za ameriške Slovence Prosveta, projektirala je Slovenski kulturni dom v Chicagu, organizirala razne kulturne prireditve (nastopi pevskih zborov, plesnih skupin, razstave) in bila udeležena pri pripravi občasnih srečanj slovenskih kulturnih delavcev s področij literature, filma, glasbe in slikarstva.

Njena poklicna pot se je ves čas povezovala s humanitarno dejavnostjo. Ko so po razpadu Jugoslavije na ozemlju nekdanje države izbruhnile vojne, je ustanovila in vodila humanitarno organizacijo za pomoč beguncem iz Bosne in Hercegovine Bridge for Humanity. V njenem okviru je organizirala odmevno fotografsko razstavo z naslovom Destrukcija dveh zgodovinskih mest: Sarajevo in Mostar (1994). Do leta 1995 je preko številnih predavanj in okroglih miz skrbela za ozaveščanje javnosti glede balkanskega konflikta. Ustanovila je skupino DiYulogue for Peace (1991) in kot soustanoviteljica sodelovala pri American Comittee to Save Bosnia. Ob pomoči Amnesty International je med letoma 1994–1995 pripeljala v ZDA več kot trideset srednješolcev iz Bosne, da so lahko nadaljevali šolanje.
Leta 1997 je ustanovila mednarodno neprofitno galerijo Links for International Promotion of Arts (L.I.P.A. Gallery), katere namen je bil krepiti sodelovanje med narodi preko umetnosti, predvsem med nekdanjimi jugoslovanskimi narodi. Ko se je leta 2001 preselila nazaj v Chicago, je tja prenesla tudi sedež galerije.
Dejavna je bila pri vseameriškem gibanju Progressives for Obama, ki je pripomoglo k temu, da so ZDA dobile prvega temnopoltega predsednika. Bila je prevajalka Mednarodnega sodišča za vojne zločine v Haagu in je prevajala za potrebe ameriškega zunanjega ministrstva (US State Department). Pri svojem delu je spoznala številne vplivne in znane ljudi s področij arhitekture, politike, umetnosti in dobrodelnosti.

Leta 2011 se je po triindvajsetih letih bivanja v ZDA vrnila v Slovenijo in se zaposlila v ljubljanskem arhitekturnem podjetju. V Mariboru, kjer je nazadnje živela, je bila članica Urbanistične komisije Mestne občine Maribor. Kot velika zagovornica revitalizacije degradiranih območij je vodila organizirane urbane sprehode Jane’s Walk (2015–2017) in tako v okviru svetovne globalne akcije odstirala zgodovino skritih in prezrtih delov Maribora.
Pokopana je na pokopališču Dobrava v Mariboru.