RAZLAG, Jakob Radoslav

Študiral je v Gradcu. Sprva teologijo, pred posvetitvijo pa se je raje odločil za pravo, ki ga je dokončal leta 1854. Kot študent je bil zagovornik ilirskega gibanja Stanka Vraza. V tem gibanju se je skušal uveljaviti kot  esejist in pesnik. Eseje oz. krajše zapise je izdajal v časopisu Zora. V knjigi jih je izdal v Gradcu leta 1851 pod naslovom Zvezdice od Radoslava Razlag-a. Pesmi pa je v samozaložbi izdal leta 1863 v Gradcu. Zbirko je leta 1872 dopolnil in jo ponovno v samozaložbi izdal v Mariboru. Zbirka vsebuje njegove budnice, večinoma pa so v njej domoljubne pesmi drugih slovenskih in slovanskih pesnikov tistega časa.
Bolj uspešen kot pesnik je bil kot pravnik. Službovati je začel že v Gradcu, kjer je med drugim na realni gimnaziji poučeval še slovenščino. Od leta 1862 do 1870 je bil odvetnik v Brežicah. Iz nemščine v slovenščino je prevajal zakone in druge predpise. Sestavil je tudi priročnik pravne terminologije Slovenski pravnik. Ko se je leta 1870 preselil v Ljubljano, je tam dve leti izdajal časopis Pravnik slovenski.
Razlaga je ves čas vleklo v politiko. Že leta 1865 je bil izvoljen v štajerski deželni zbor. Postal je tudi odbornik Slovenske matice. Od druge polovice šestdesetih let naprej so politične ideje širili na t. i. taborih, na katerih je veliko nastopal tudi Razlag. Prvemu leta 1868  v Ljutomeru je celo predsedoval.  Leta 1870, ko je že prebival v Ljubljani, je bil izvoljen v kranjski deležni zbor in naslednje leto za dva meseca postal kranjski deželni glavar. Politično ga je podpiral kmečki stan oz. kmečka kurija. Leta 1873 je bil izvoljen v državni zbor na Dunaju. Kot poslanec je v dveh govorih nastopil v prid cerkvenim zakonom, ki so bili predmet obravnave. Njegova stališča niso bila všeč t. i. staroslovencem, slovenski politični struji, ki je zagovarjala konservativne vrednote in je imela v slovenski politiki odločilnejšo vlogo. Razlag sam je bil namreč bliže mladoslovencem, bolj liberalno oz. svobodomiselno naravnanim slovenskim politikom. Ti so se med drugim zavzemali za konfederalno ureditev monarhije, s čimer bi posamezni narodi dobili več lastnih pristojnosti. Ker se je soočal s številnimi očitki, je leta 1877 opustil politično delovanje. Vrnil se je v Brežice in se znova posvetil odvetništvu. Je pa še naprej podpiral prizadevanja navadnih ljudi po rabi slovenščine v javnosti. Deloval je dobrodelno in skušal pomagati nemočnim. Tako je npr. v virih navajan njegov odnos do Prešernove hčerke Ernestine Jelovšek, ki ji je pomagal najti službo. Ohranjene je kar nekaj njune korespondence.
Radoslav Razlag je umrl v Brežicah in je tam tudi pokopan. Na pokopališču je ohranjen nagrobnik. Na pročelju stavbe v Brežicah, kjer je bival, je spominska plošča. Prav tako je spominska plošča v Radoslavcih, na kraju, kjer je stala njegova rojstna hiša. Njegov doprsni kip je postavljen na Glavnem trgu v Ljutomeru.  Po njem so poimenovane ulice v več slovenskih krajih.