RAZBORŠEK, Nande

Nande Razboršek (njegovo pravo ime je bilo Fortunat) je osnovno šolo obiskoval v Šentgotardu, nižjo gimnazijo v Zagorju, srednjo šolo in fakulteto v Ljubljani. Služboval je na osnovni šoli v Toplicah v Zagorju, kjer je poučeval predvsem slovenski jezik in književnost. Od leta 1982 do leta 2004, ko se je upokojil, je bil direktor Delavskega doma.

Bil je vsestranski kulturni delavec, priložnostni pesnik in pisatelj. Ukvarjal se je s pisanjem satiričnih basni (Obe strani medalje) in podlistki v stanovskem časopisu Prosvetni delavec (Lajanje v Luno, Pišem v pesek, Bob ob steno, Umivanje zamorca …). Nekaj malega je objavil tudi v Pavlihi pod skupnim naslovom Petelin na gnoju. Njegovi drugi pisni izdelki so bili objavljeni v uprizorjenih oblikah: gledališki na različnih prireditvah (Barona Janeza obisk na Medijskem gradu na Izlakah, Grajske štorije na gradu Gamberk, Furmanska romanca na Brišah, Vaška idila na Vačah, otroške igrice – dramatizacije). Besedila z likovnega področja so bila objavljena na številnih zloženkah, s prispevki je sodeloval pri dveh monografijah (Tone Leskovšek, 40 let Slikarske kolonije Izlake – Zagorje). Uredil je prvo zasavsko upokojensko pesniško zbirko Večerna rosa in sestavil brošuro o zagorskih čebelarjih. Delno je sestavil tudi brošuro o Glasbeni šoli. Bil je pisec glasbenih besedil, ki so jih uglasbili skladatelji zabavnih in narodnozabavnih melodij. Sodeloval je z ansamblom Zasavci, ansamblom Francija Lipičnika, z Igorjem Podpečanom ter drugimi. V Sepetovo melodijo za radijsko Prizma optimizma je prispeval okoli 70 besedil o različnih krajih po Sloveniji. Nekatera njegova glasbena besedila so bila nagrajena: Moč pesmi, Pregnane ptice, Bršljanov lok.

Štirideset let je bil predsednik Slikarske kolonije Izlake – Zagorje, sodeloval je pri mnogih likovnih in ne likovnih razstavah v Delavskem domu Zagorje in v Medijskih toplicah. Pokopan je v Šentgotardu pri Trojanah.