Rodil se je v Kranju, kjer je živel v hiši blizu reke Save. Svoj talent je podedoval po očetu Janku, ki je bil puškarski učitelj in je učil risanje. Zaradi 2. svetovne vojne je biologijo v Ljubljani začel študirati šele leta 1946 in z zoološko diplomsko nalogo, za katero je bil nagrajen s študentsko Prešernovo nagrado, diplomiral leta 1953. Leta 1963 je doktoriral.
Vso delovno dobo (1954-1994) je izpolnil na isti ustanovi, ki pa se je različno imenovala. Leta 1954 je postal asistent na tedanjem botaničnem inštitutu in vrsto let vodil vaje iz predmeta Taksonomija rastlin, na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo pa vaje iz predmeta Farmacevtska botanika. Pozneje je Farmacevtsko botaniko na isti fakulteti tudi predaval. Leta 1981 je bil prvič in leta 1986 še drugič izvoljen v naziv izrednega profesorja za predmeta Taksonomija rastlin in Farmacevtska botanika. V letih 1977-1979 je bil predstojnik Katedre za botaniko na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete. Krajši čas je na Oddelku za biologijo predaval Sistematsko botaniko, v zadnjih letih delovne dobe pa Splošno botaniko, ter na Pedagoški fakulteti Sistematsko botaniko. Upokojen je bil kot sedemdesetletnik, v oktobru 1994.
Mnogo je tudi fotografiral ter z risbo in s fotografijo opremil svoje številne (79) poljudne prispevke v Proteusu. V njih je posebno pozornost posvečal tujim, pri nas le gojenim rastlinam, nekaterim zdravilnim rastlinam in nenavadnim oblikam rastlin. 28 člankov je posvečenih vsem tedaj znanim slovenskim orhidejam, ki jih je prikazal z lastnimi risbami in fotografijami.
Za prvo slovensko rastlinsko serijo znamk (1994) na temo »Cvetje Slovenije« je izdelal akvarele kranjskega jegliča, hladnikovke, Blagayevega volčina in Zoisove zvončice. Kasneje je narisal še akvarele iglavcev . Njegovi akvareli so v stalni zbirki The Hunt Institute for Botanical documentation, Carnegie-Mellon University, Pittsburgh, Pennsylvania. Originali njegovih akvarelov so bili do sedaj na razstavah v Ljubljani, Volčjem Potoku, Škofji Loki, Bledu, Trenti in Podljubelju. Doma riše vedno na istem stolu, za isto mizo, pri enaki svetlobi. Odkril in poimenoval je podvrsti kamniška murka in vrtaška zvončica.
Alpsko cvetje Slovenije (in izbor nekaterih drugih gorskih rastlin), Ljubljana 2010
Orhideje Slovenije, Ljubljana 2002 (avtor in fotograf)
Rastlinstvo naših gora: Ikonografija Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alp ter Karavank, Ljubljana 1999 in 2004
Mali leksikon botanike, Ljubljana 1998 (soavtor)
Mala flora Slovenije,1969, 1984 in 1999
Cvetje naših gora,1966 in 1969 (pisec in ilustrator)
F. Sušnik in A. Martinčič:Poznate strupene rastline?, 1961
Leta 2011 so mu podeli naslov častnega občana Mestne občine Kranj za njegov neprecenljiv prispevek na področju botanike.
Leta 1953 je prejel študentsko Prešernovo nagrado za diplomsko nalogo.
Osebnosti od M do Ž, Ljubljana 2008
B. Plestenjak: Cvetje kot čudež narave : v starološkem razstavišču Dom na Fari v Škofji Loki si je še do 24. novembra mogoče ogledati razstavo risb cvetja upokojenega univerzitetnega profesorja dr. Vlada Ravnika iz Kranja, posvečeno njegovemu življenjskemu jubileju, Gorenjski glas 2004, št. 91, str. 7
T. Wraber: Botanik Vlado Ravnik – sedemdesetletnik, Proteus nov. 1994, str. 127-128