Njegov oče Blaž Raktelj je bil v Dolenjskih Toplicah šest let učitelj in orglavec. Zaradi očetove službe se je družina kmalu preselila v Stari trg pri Ložu, nato v Moravče in spet nazaj v Stari trg, kjer je hodil k očetu v šolo. Že v zgodnji mladosti se je učil petja in igranja na klavir, kmalu pa je znal tudi orglati. Šolanje je nadaljeval v Ljubljani, kjer je v letih 1841 – 1843 obiskoval učiteljsko pripravnico.
Jeseni leta 1843 je nastopil službo učitelja in orglavca v Dolenjskih Toplicah, kjer je že veljal za izvrstnega učitelja. S prizadevanjem graščaka Rudeža, slovenskega domoljuba, je iz Toplic odšel jeseni leta 1848 v Ribnico, kjer je ostal do svoje smrti. Najprej je bil učitelj na tamkajšnji šoli, ko pa je bila leta 1956 šola razširjena v trirazrednico, je bil imenovan za nadučitelja. Šolo so pod njegovim vodstvom še razširili. Leta 1891 se je upokojil. Bil je priljubljen učitelj, organist in pevovodja Čitalnice. V letih 1869 – 1970 je bil okrajni šolski nadzornik v črnomaljskem okraju, od leta 1871 do 1885 pa član okrajnega šolskega sveta v Kočevju. V ribniški šoli je ustanovil precejšnjo učiteljsko knjižnico za potrebe domačega in okoliškega učiteljstva. Leta 1885 ga je ribniška občina imenovala za častnega župana, leta 1892 pa ga je cesar odlikoval z zlatim zaslužnim križcem. Pisal je v časnika Učiteljski tovariš in Šolski prijatelj.
Znan učitelj je bil tudi njegov brat Frančišek Raktelj, prav tako pa so si ta poklic izbrali trije izmed njegovih otrok.
Raktelj, J. Naši dopisi. Učiteljski tovariš: glasilo »Slovenskega učiteljstva v Ljubljani«. 1899, letn. 38, št. 6, str. 62.
Koledar družbe sv. Mohorja: za leto 1913. Celje: Družba sv. Mohorja, 1913, str. 29–31.
Slovenski biografski leksikon: 3. knj.: Raab-Švikaršič. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960–1971, str. 20, (pod geslom Raktelj Frančišek).
