Rajko KRESNIK

Sodelavec Osvobodilne fronte (OF) v Celju Rajko Kresnik, ki je bil med 2. svetovno vojno ubit kot talec, je bil rojen v Liscah pri Celju očetu Jakobu Kresniku, uradniku na sodišču, in materi Mariji, roj. Rahle. Po opravljeni osnovni šoli je dokončal še dva razreda meščanske šole. Leta 1936 se je zaposlil v kleparskem oddelku Westnove tovarne emajlirane posode.

Po okupaciji Jugoslavije leta 1941 se je pridružil osvobodilnemu gibanju v Celju. Pri tem je bil povezan zlasti s starejšim bratom Mirkom, Mihaelom in Jožetom Kolškom ter Milanom in Edvardom Golobom, ki so delovali pod vodstvom kasnejšega narodnega heroja Petra Stanteta – Skale (1914–1980). Za I. Celjsko partizansko četo je pomagal zbirati orožje in strelivo, ki so ga aktivisti skrivali v soteski Hudičev graben v Zvodnem pri Celju. Sodeloval je tudi v drugih odporniških akcijah na Teharjah in v Čretu, kjer je živel. Z bratom Mirkom se je oktobra 1941 pridružil odpornikom pri snovanju II. Celjske čete, vendar je nemški okupator večino članov skupine zaradi izdaje kmalu izsledil in aretiral. Skupaj z bratom so ju najprej odvedli v celjski zapor Stari pisker, od tam pa so ju odpeljali v mariborske zapore, kjer sta bila oba usmrčena kot talca; Rajko je bil tam v skupini tridesetih talcev ustreljen 30. oktobra 1941. Njegovo truplo je bilo nato upepeljeno v graškem krematoriju, žara s posmrtnimi ostanki pa je bila oktobra 1946 izročena očetu, ki je uspel edini v družini vojno preživeti. Starša sta bila namreč kmalu po aretaciji in usmrtitvi obeh sinov deportirana v taborišči: oče Jakob v delovno taborišče Weismain na Bavarskem, mati Marija pa v koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau, kjer je februarja 1943 umrla.

Njegovo ime je zabeleženo na spominski plošči ustreljenim v sodnih zaporih v Mariboru in na spominski plošči, nameščeni ob vhodu v stavbo EMO v Celju, ki je bila odkrita leta 1958.

Po njem in njegovem bratu Mirku je od leta 1959 poimenovana Ulica bratov Kresnikov na območju Aljaževega hriba v Celju.