PUHAR, Marija

Marija Puhar, ustanoviteljica Kongregacije šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja, se je v zelo skromnih razmerah rodila na Janževem vrhu v župniji Kapela pri Radencih. Revščina, s katero se je soočala doma in med šolanjem v slovenski petrazredni župnijski šoli, ji je izostrila čut za najrevnejše, katerim je kasneje posvetila svoje življenje. Kot mlado dekle se je preselila k svojemu stricu, lastniku velikega posestva in pivovarne v Deutschlandsbergu. Pri njem je vodila gospodinjstvo vse do odhoda v samostan v Algersdorfu pri Gradcu. Postala je sestra Margareta in se izurila v šivanju, ročnih delih in izdelovanju cerkvenih oblačil.
Dvajset let kasneje, 15. oktobra 1864, je skupaj z dvema šolskima sestrama prišla v Maribor. K njihovi naselitvi v mestu ob Dravi je pripomoglo Društvo katoliških gospa, ki je bilo leta 1860 ustanovljeno na pobudo škofa Antona Martina Slomška. Dobrodelno društvo je ob pomoči kanonika Franca Kosarja in lavantinskega škofa Stepišnika kontaktiralo šolske sestre iz Algersdorfa z željo, da bi prevzele pouk pletenja in šivanja ter vodstvo njihove sirotišnice, ki je skrbela za vzgojo revnih in zapuščenih deklic iz mesta in okolice. Za predstojnico svoje nove redovne podružnice je vodstvo samostana v Algersdorfu imenovalo sestro Margareto Puhar. Ob prihodu v Maribor so prevzele pritlično hišo v današnji Strossmayerjevi ulici in nadaljevale z dejavnostjo, ki jo je začelo Društvo katoliških gospa.
Delo je iz leta v leto naraščalo, primanjkovalo je prostorov in sester. Sestra Margareta je spoznala, da materna hiša v Algersdorfu ne zadošča več potrebam naraščajočega dela. Rešitev nastale situacije je videla v osamosvojitvi mariborske podružnice. 5. julija 1869, ko je graški škof Zwerger priznal neodvisnost mariborske redovne hiše, je bila ustanovljena Kongregacija šolskih sester sv. Frančiška Asiškega z materno hišo v Mariboru. Na slovenskih tleh je tako nastala prva samostojna redovna vzgojna ustanova nasploh. Lavantinski škof Stepišnik je 13. septembra 1869 novo kongregacijo odobril in za njeno vrhovno predstojnico imenoval sestro Margareto Puhar. Kot ustanoviteljici ji je podelil poseben častni naslov – častita mati.
Mati Margareta je novo kongregacijo vodila v izrazitem frančiškanskem duhu. Ohranila je pravila prvotne kongregacije iz Algersdorfa, ki so temeljila na vodilu III. reda sv. Frančiška Asiškega. Z močno voljo in odločnim značajem je vodila krmilo organizacije, skrbela za zapuščeno in revno mladino ter razširila delovanje sester. Še posebej rada je poudarjala, da je dober zgled pri vzgoji otrok najučinkovitejše sredstvo, grožnje s kaznovanjem pa predstavljajo ponesrečen način vzgoje. V času njenega predsedovanja sta v mariborskem delavskem predmestju in v Celju nastali dve novi podružnici kongregacije.
Leta 1881 se je zaradi bolezni odpovedala vodstveni službi. Po dveh desetletjih potrpežljivega prenašanja bolezni je umrla na svoj 83. rojstni dan. Od življenja se je poslovila v materni hiši na današnji Strossmayerjevi ulici 17 v Mariboru. Ob njeni smrti je kongregacijo sestavljalo 168 sester.