Részletes keresés
hu
en hu it sl

PREMRL, Stanko

PREMRL Stanko
Foto: Europeana

Foto galéria

Született:
28. September 1880, Šentvid (Podnanos)
Elhunyt:
14. March 1965, Ljubljana
Hivatások és tevékenységek:
A tevékenység helyei:
Község:
Lexikon:
Életrajz

Po končani osnovni šoli v domačem kraju je odšel na klasično gimnazijo v Ljubljano. Po maturi je odšel v bogoslovje in leta 1903 postal duhovnik. Šolanje je nadaljeval na Dunaju, kjer je študiral glasbo (kontrapunkt, kompozicija, orgle). Po zaključenem študiju se je vrnil v Ljubljano, kjer je poučeval in bil kar 32 let vodja orglarske šole, 31 let organist v ljubljanski stolnici, stolni kaplan, urednik glasbenih prilog Cerkvenega glasbenika in predavatelj na akademiji za glasbo kot redni profesor za orgle.
Bil je zelo dejaven skladatelj predvsem na področju cerkvene glasbe, saj je zložil več kot 1000 cerkvenih vokalnih skladb in 600 partitur za orgle. Sodi med najbolj ustvarjalne slovenske skladatelje, saj je zapustil prek 2000 glasbenih del, med drugim tudi mnogo posvetnih pesmi.
Njegovo ustvarjenje je razdeljeno na tri obdobja:
1900-1916: študijska leta pa vse do Sončne pesmi sv. Frančiška, s katero sklene svoj glasbeni razvoj. V tem času je vodilna osebnost slovenske glasbe nasploh.
1916-1939: komponira svoje najboljše in najbolj značilne skladbe.: ofertorij Ascendit Deus, velikonočni gradual s sekvenco, spremenljivi deli maše Kristusa Kralja, božična graduala in predvsem Missa s. Josephi. Značilnost te dobe je harmonska barvitost, ki se prevaja v alteriranih in vzporednih akordih.
1930-1965: komponira v slogu, ki ga je dosegel v prejšnji dobi.

Stanko Premrl je največja cerkvenoglasbena osebnost 20. stoletja. S svojimi skladbami je v cerkveni glasbi vpeljal novejše glasbene izraze in jo vsestransko temeljito prenovil, da je mogla vstopiti v korak z evropsko glasbo. Kot ravnatelj zbornega kora je vplival na razvoj slovenske cerkvene glasbe. Ustvaril je »Premrlovo šolo interpretacije«.

Poznan je tudi po uglasbitvi Prešernove Zdravljice. Ta Prešernova pesem je bila velik izziv za skladatelje. Stanko Premrl jo je uglasbil med študijem na dunajskem konservatoriju, leta 1905, med počitnicami, ki jih je preživljal v domačih krajih. V spominih je zapisal, da mu je napev zanjo prišel v uho na Lozicah. Kompozicijo je dokončal na Dunaju in jo kmalu zatem objavil v glasbeni reviji Novi akordi. In prav njegov napev so skupaj s 7. kitico Prešernove pesmi izbrali za slovensko himno.

Művek

Po Stanku Premrlu se danes imenujeta dva zbora v Podnanosu: Mešani pevski zbor Stanko Premrl in Cerkveni pevski zbor Stanko Premrl. Ob 125-letnici rojstva, 40-letnici smrti Stanka Premrla in 100-letnici njegove uglasbitve Zdravljice sta Občina Vipava in Krajevna skupnost Podnanos odkrili njegov doprsni kip. Na njegovi rojstni hiši je postavljena spominska plošča, ki sta jo leta 1972 postavila Klub starih goriških študentov in Krajevna skupnost Podnanos.
Njegovo obsežno glasbeno bibliografijo je uredil Edo Škulj in jo objavil v zborniku s simpozijev ob 30-letnici smrti Stanka Premrla, ki sta bila v Ljubljani in Podnanosu.
V zborniku je tudi temeljito obdelano tako njegovo življenje kot delo.

Forrás és szakirodalom

Premrlov zbornik. Ljubljana, 1996
Primorski slovenski biografski leksikon. Snopič 12. Gorica, 1986, str. 87-89.
Rosa, Sebastjan: Podnanos: Št.Vid, rojstni kraj slovenske himne. Podnanos, 2007, str. 3, 8-9.
Marušič, Branko: Z zlatimi črkami. Založništvo tržaškega tiska, Trst, 1987, str. 138-139.

A bejegyzés szerzője: Zdenka Žigon, Lavričeva knjižnica Ajdovščina
Az első bevitel dátuma: 15. 4. 2013 | Utolsó módosítás: 17. 8. 2020
Zdenka Žigon. PREMRL, Stanko. (1880-1965). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 26. 12. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/hu/oseba/premrl-stanko-2/
Hiba bejelentése

Morda vas zanimajo tudi

A bevitel dátuma: 10. 11. 2016

VELIKANJE, Josip - pop hajduški

18. March 1843–29. September 1921
 Rodil se je v Jaklški grapi (Srednja Kanomlja) materi Marijani (Likar) in očetu Jakobu, katerega posest četrtzemljaka je bila borna, zemlje ...
A bevitel dátuma: 5. 3. 2019

KOROŠEC, Vekoslav

6. February 1914–29. February 1992
Diplomiral je leta 1940 na Tehniški fakulteti, na oddelku za elektrotehniko, v Ljubljani in se nato zaposlil v rudniku Rajhenburg (zdaj S...
A bevitel dátuma: 13. 1. 2020

ROTOVNIK, Oskar (Oki)

10. August 1947
Njegovo slikarstvo je skrivnostno in simbolno, razpeto med notranjo in zunanjo podobo slike.