PRAŠNIKAR, Alojz

Rodil se je v stari strojarski rodbini na Izlakah. Ko je bil star 14 let, sta se z bratom preselila v Kamnik. Učil se je strojarstva, a ker ga ta smer ni zanimala, se je zelo mlad preusmeril v gradbeništvo. Pri devetnajstih letih se je poročil s Terezijo Šporn, ki je izhajala iz premožne kamniške družine in katere oče je bil kamniški župan in posestnik. Z ženinim sorodnikom je ustanovil družinsko podjetje, ki je na Kranjskem in Koroškem gradilo ceste in mostove. Kasneje so prevzeli tudi restavriranje cerkve Sv. Primoža nad Kamnikom. V Mekinjah je leta 1854 postavil takrat drugo največjo cementarno v Avstriji in opekarno. Kasneje je gradil železniške odseke po vsej Avstro-Ogrski in Švici. Že leta 1868 je podal pobudo za izgradnjo prve lokalne železniške proge na Kranjskem: Ljubljana – Kamnik, leta 1889 je skupaj z baronom ing. Oskarjem Lazarinijem pridobil koncesijo za njeno izgradnjo. 28. januarja 1891 je bila proga dana v redni promet.

Na svojih potovanjih je spoznal pomembnost turizma, ki ga je začel pospeševati tudi v domačih krajih.
Leta 1868 je kupil in obnovil Valvasorjevo graščino Medija. Ko so ob iskanju premoga v njeni bližini odkrili toplo vodo, je Prašnikar leta 1887 uredil termalno zdravilišče, imenovano Medijske toplice. Zgradil je bazen, salon in dve manjši vili ter uredil pot do izvira. V spomin Valvasorju je pred kopališčem postavil marmornati obelisk.
Po uspešni investiciji na Izlakah se je odločil, da bo podoben projekt izpeljal še v Kamniku oz. Mekinjah, kjer je zgradil sodobno infrastrukturo, kopališče in vodno zdravilišče s številnimi poslopji in parkom.Uvedel je Kneippov način zdravljenja. S tem je postavil temelj modernega turizma. Toplice so se uradno imenovale »Bad Stein« (v prevodu Kamniške toplice).