PRAŠNIČKI, Martin

Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju pri Sv. Barbari v Halozah (Cirkulane), nato pa šolanje nadaljeval na ptujski gimnaziji in kasneje v Mariboru. Diplomiral je na Oddelku za strojništvo Tehniške fakultete v Mariboru, kjer je leta 1981 dokončal tudi magistrski študij. V letih 1965–2002 je bil redno zaposlen v razvojnih oddelkih Tovarne avtomobilov v Mariboru, pogodbeno pa je bil več let tudi asistent in višji predavatelj na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru.

Njegovo ožje raziskovalno in razvojno področje so bili motorji z notranjim zgorevanjem in metode sistematičnega razvojnega dela, predvsem v fazah projektiranja in konstruiranja novih izdelkov. Vodil je skupine in aktivnosti za uvedbo in uporabo računalnikov v inženirsko prakso. Sodeloval je pri mednarodnih razvojnih projektih, kar mu je omogočilo študijsko in strokovno izpopolnjevanje (Nemčija, Anglija). Nekaj let je bil tudi na vodilnem položaju tehničnih razvojnih služb v TAM-u. V slovenskih razmerah je bil član več nacionalnih komisij in odborov za raziskovalno dejavnost. Na Fakulteti za strojništvo je bil diplomski mentor in somentor desetinam študentov. O lastnih raziskovalnih izsledkih je redno objavljal prispevke v strokovnih revijah in sodeloval na strokovno znanstvenih konferencah.

Že kot študent se je aktivno vključeval v družbeno življenje. V letih 1961–1965 je bil dopisnik in eden prvih urednikov Katedre, časopisa mariborskih študentov. V času poklicnih obveznosti se je aktivno vključeval v javne dogodke; več let je bil na čelu mednarodne gimnastične prireditve za memorial Ivana Šalamuna v Mariboru. Po upokojitvi pa se je intenzivno posvetil predvsem rodoslovnim in lokalno zgodovinskim raziskavam rodnih krajev, torej krajev Občine Cirkulane in župnije Sv. Barbare v Halozah. V strokovnih in poljudnih časopisih je objavljal prispevke o znamenitih krajanih, lokalni zgodovini in vprašanjih lokalne kulturne dediščine. Je tudi avtor več pisnih družinskih zgodb in kronik, temelječih na zgodovinskih virih. Leta 2009 je ob 90-letnici rojstva rojaka prof. dr. Vladimirja Bračiča v Cirkulanah pripravil razstavo o njegovem življenju in delu z naslovom Prof. dr. Vladimir Bračič: od Vareža do vrha univerze.

Bil je pobudnik in glavni urednik zbornika Cirkulane – svet Belanov (Halo, 2005), ki je prva celovita predstavitev Cirkulan z okolico. Leta 2005 je postal prvi predsednik Društva za oživitev gradu Borl in bil eden njegovih najbolj aktivnih članov. Bil je tudi eden vodij projekta za pripravo narečnega slovarja belanskega govora, ki je potekal v okviru društva od leta 2013 in se zaključil z izdajo slovarja Belanski narečni govor leta 2016. O svojih prostočasnih raziskavah je poročal na javnih predstavitvah in predavanjih.

Za njegove zasluge so mu leta 2009 v domačem kraju podelili naziv častni občan Občine Cirkulane.