PRAPROTNIK, Nada

Osnovno šolo je obiskovala v Žirovnici,  gimnazijo pa na Jesenicah, kjer je leta 1970 tudi maturirala. Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani je leta 1975 diplomirala z delom Floristična oznaka območja Vrtače v osrednjih Karavankah, leta 1979 je magistrirala z delom Saxifraga moschata agg. v Jugovzhodnih Apneniških Alpah, leta 1988 pa doktorirala z delom Ilirski florni element v Sloveniji. Dr. Nada Praprotnik je bila kot kustosinja za botaniko 38 let zaposlena v Prirodoslovnem muzeju Slovenije (1975-2013). Leta 2002 je postala muzejska svetnica, leta 2013 pa se je zaradi Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) morala upokojiti. Njeno raziskovanje zgodovine botanike in publicistična dejavnost pa se kljub temu, da ni več zaposlena v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, še vedno nadaljujeta.

Vodila je Alpski botanični vrt Juliana v Trenti, ki je edini alpski botanični vrt v Sloveniji in je od leta 1951 zavarovan kot spomenik oblikovane narave. O vrtu je izdala štiri tiskane vodnike  in en interaktivni vodnik. Prevedeni so bili v štiri jezike. Leta 2006 je s Cirilom Mlinarjem Cicem o vrtu posnela tudi film. Veliko je tudi vodila po vrtu in pri tem sodelovala tudi s Triglavskim narodnim parkom. Na ta način so Juliano obiskali številni učenci. Urejala in strokovno obdelovala je stare muzejske herbarijske zbirke.

Ukvarjala se je se z zgodovino botaničnih raziskovanj na Slovenskem in raziskala življenje in delo naslednjih botanikov oziroma naravoslovcev: Karla Zoisa, Franca Ksaverja Wulfena, Balthasarja Hacqueta, Franca Hladnika, Henrika Freyerja, Žigo Grafa, Valentina Plemla, Andreja Fleischmanna, Karla Dežmana, Nikomeda Rasterna, Jurija Dollinerja, Angele Piskernik, Joannesa Antoniusa Scopolija, Frana Dolšaka. Preučevala je sistematiko, razširjenost in slovenska poimenovanja praprotnic in semenk v Sloveniji. Njeno glavno floristično raziskovalno območje so bile Alpe, predvsem Karavanke. Sodelovala je pri pripravi strokovnih izhodišč za vzpostavljanje omrežja Natura 2000 in se skupaj z Igorjem Dakskoblerjem posvetila Zoisovi zvončici (Campanula zoysii) ter mu pomagala pri alpski množini (Eryngium alpinum). Pisala je in še vedno piše poljudne prispevke o rastlinstvu in o varstvu naravne dediščine. Ob koncu prejšnjega stoletja je bila načelnica komisije  za varstvo narave in Gorsko stražo ter pripravljala izobraževanja za inštruktorje varstva narave.

Samostojno ali s sodelavci je pripravila več razstav (samostojna razstava Ob 50-letnici Juliane, sodelovanje pri razstavi Travnik, sodelovanje pri razstavi Prizadevanja naravoslovcev na Slovenskem in njihov prispevek k narodni kulturi, samostojna razstava Zdravilne rastline, prevod in priprava gostujoče razstave iz sarajevskega muzeja Drevesa in grmi Jugoslavije, razstava o Blagayevem volčinu za krajevni muzej v Polhovem Gradcu, samostojna razstava Blagayev volčin – naša botanična znamenitost, sodelovanje pri razstavi Narodnega muzeja Slovenije z naslovom Slovenci v letu 1789, sodelovanje pri pripravah na razstavo Ogrožene praprotnice in semenke v Sloveniji, razstava Ogrožene praprotnice in semenke v Sloveniji, samostojna razstava 50. obletnica smrti botanika Alfonza Paulina (1853-1942), sodelovanje pri razstavi Varstvo narave na Slovenskem, sodelovanje pri razstavi 75 let botanike na ljubljanski univerzi, soavtorstvo pri razstavi 200. letnica smrti botanika Karla Zoisa (1756-1799) na Brdu pri Kranju in v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, sodelovanje pri razstavi Mamut v Hermanovem brlogu v Muzeju novejše zgodovine Celje, samostojna razstava Alpiner botanischer Garten Juliana in Trenta v Biološkem inštitutu Botaničnega vrta v Münchnu, sodelovanje pri razstavi Narava Slovenije, Ljubljansko barje in Iška, sodelovanje pri razstavi Narava Slovenije, Alpe, sodelovanje pri razstavi Živela Evolucija, sodelovanje pri razstavi Botanična zgodovina Grajskega griča, Ljubljanski grad).

Sama ali skupaj s sodelavci je napisala veliko strokovnih člankov in monografij. Med deli so predstavljene monografske publikacije, katerih avtorica ali soavtorica je. Poleg znanstvenih in strokovnih člankov o muzejskih zbirkah in botanikih, je napisala številne poljudne članke za revije Proteus, Pil, Gea, Mavrica, Novice izpod Stola, Epicenter, Jeseniški zbornik, Mohorjeva pratika in Mohorjev koledar. Ob njeni 70-letnici je bila leta 2022 v reviji Hladnikia, ki jo izdaja Botanično Botanično društvo Slovenije, objavljena njena bibliografija. O njeni bogati raziskovalni dejavnosti priča preko 800 bibliografskih enot in sodelovanje pri 20 razstavah.

Članica Botaničnega društva Slovenije je bila od leta 1998, leta 2018 je postala tudi častna članica. Leta 1993 je bila med pobudniki za novo botanično revijo Hladnikia in bila med leti 1994 in 1998 tudi njena urednica.

Zapis je bil pripravljen v sodelovanju z dr. Nado Praprotnik.