PIVK, Valentin

Rodil se je na kmetiji Pri petelinu, kjer je bilo šest otrok. Jeseni leta 1940 je pričel obiskovati prvi razred »hribovske šole« v Žireh, vendar razreda ni dokončal, ker se je pričela druga svetovna vojna. V hribovske šole so hodili otroci iz hribovitih delov samo trikrat na teden in to popoldan in so prišli samo do četrtega razreda, potem so jih posadili spet v predhodne razrede. Zaradi odhoda brata v partizane namesto v nemško vojsko, je bila vsa družina internirana v Nemčijo. Brat je kot partizan padel. Po vojni je v šolskem letu 1945/46 končal četrti razred osnovne šole v Žireh, leta 1949 nižjo gimnazijo v Žireh in leta 1953 je maturiral na gimnaziji v Kranju. Leta 1959 je diplomiral iz fizike na Prirodoslovno-matematični fakulteti v Ljubljani. Leta 1978 pa opravil še magisterij na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.

Po odsluženju vojaškega roka v JLA je med letoma 1960 in 1970 poučeval fiziko in matematiko na gimnaziji v Škofji Loki, kjer je med drugim, na komaj ustanovljeni gimnaziji, pričel postavljati kabinet za fiziko in usmerjati dijake na tekmovanja Gibanje znanost mladini. Leta 1970 je prišel na Gimnazijo Kranju, kjer je prva štiri leta poučeval matematiko in fiziko, naslednjih 22 let pa je bil ravnatelj. V času njegovega ravnateljevanja kranjska gimnazija ni samo ohranila, ampak je povečala ugled kvalitetne šole. Z dograditvijo in obnovo ter prenovo so več kot podvojili šolske uporabne površine in kot ravnatelj je bil v začetku med redkimi pobudniki in zagovorniki vrnitve gimnazije in sedanje mature v slovenski srednješolski prostor. V osemdesetih in začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je bil tudi višji predavatelj kvantitativnih ekonomskih analiz na Visoki ekonomsko-komercialni šoli, pozneje Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru. Bil je zelo aktiven mladinski, študentski in pozneje v službi tudi sindikalni funkcionar.

Stanuje v Kranju in občasno na vikendu v rojstnem Žirovskem vrhu. Ima dva sinova in štiri vnuke. Kot upokojenec se je doslej precej ukvarjal z raziskovanjem in pisanjem o zgodovini kranjske gimnazije. Veliko hodi v naravo, poskuša odkriti še kaj zanj neodkritega doma in tudi v tujini. Malo vrtnari in vedno več bere. Vsa leta svojega dela v šolstvu se je aktivno ukvarjal z vprašanji organizacije šolstva, vsebine šolskih programov in financiranja šolstva. S teh področij je napisal okoli 90 člankov in razprav, ki so bili objavljeni v Prosvetnem delavcu/Šolskih razgledih, reviji Vzgoja in izobraževanje, Naših razgledih, Delu, Gorenjskem glasu in periodičnih zbornikih Gimnazije Kranj.