PIRJEVEC Paternu, Marija

Marija Pirjevec Paternu je žena pokojnega literarnega zgodovinarja, slavista Borisa Paternuja in sestra zgodovinarja Jožeta Pirjevca. Ima sina Igorja Guardiancicha, politologa (Univerza v Padovi). Večji del svojega življenja je preživela v Trstu, kjer prebiva še danes. Po maturi na slovenskem klasičnem liceju je leta 1966 diplomirala na Leposlovni fakulteti Univerze v Trstu (Lettere e Filosofia), kasneje tudi na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani iz slovenskega jezika in književnosti. Poučevala je na tržaških nižjih in višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom (1965–1985), hkrati pa v letih 1972–1985 predavala slovensko književnost, kot poverjena prof. na tržaškem Inštitutu za slovansko filologijo (Istituto di Filologia Slava), ki ga je vrsto let vodila kot predstojnica. Potem ko je leta 1985 zmagala na vsedržavnem natečaju za izrednega prof. slovenskega jezika in književnosti, je bila istega leta redno zaposlena na Leposlovni fakulteti tržaškega vseučilišča. Poleg pedagoških obveznosti je skrbela za razvoj slovenistike, organizirala vrsto simpozijev in gostovanj slovenistov z Oddelka za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ter kadrovsko okrepila tržaško slavistiko. Od leta 1993 do upokojitve (leta 2008) je predavala slovensko književnost na tržaški Visoki šoli modernih jezikov za tolmače in prevajalce.

Proučuje dela slovenskih pesnikov in pisateljev (P. Trubar, D. Dev, Ž. Zois, A. T. Linhart, F. Prešeren, M. Čop, I. Cankar, S. Kosovel, B. Pahor, A. Rebula, M. Košuta, I. Hergold, B. Pangerc, M. Kostnapfel idr.), tipologijo slovenske literature, literarnozgodovinske stike med it. in slov. književnostjo (Prešeren–Mazzini; korespondenca Savio–Čop; Dante–Schelling–Čop) in slovensko narečno pesništvo na Tržaškem, v Benečiji in Reziji (M. Mijot, G. Qualizza, S. Paletti). Objavlja v slovenskih in italijanskih strokovnih revijah in zbornikih: Jezik in slovstvo, Slavistična revija, Sodobnost, Metodi e ricerche, Mladika idr. Za potrebe osnovnošolskega pouka na šolah s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji – Julijski krajini (Italija) je v letih 1973–74 pripravila več beril. Za višje srednje šole pa z L. Bratuž antologijo Od realizma do moderne, Trst, 1993.

V letih 2011–2022 je bila predsednica Slavističnega društva Trst- Gorica -Videm in z dnem 28. 10. 2022 je postala častna predsednica društva. Od leta 2016 je predsednica visokošolskega Sklada Sergija Tončiča.