Részletes keresés
hu
sl en it hu
Betűtípus
100%
125%
150%
200%
Színek
Alapértelmezett színek
Magas kontraszt
Fordított színek
Fekete-fehér
Mutató
Visszaállítás

PIRJEVEC Paternu, Marija

Vir: Fotodamj@an

Foto galéria

Született:
8. November 1941, Sežana, Slovenija
A tevékenység helyei:

 

Marija Pirjevec Paternu je žena pokojnega literarnega zgodovinarja, slavista Borisa Paternuja in sestra zgodovinarja Jožeta Pirjevca. Ima sina Igorja Guardiancicha, politologa (Univerza v Padovi). Večji del svojega življenja je preživela v Trstu, kjer prebiva še danes. Po maturi na slovenskem klasičnem liceju je leta 1966 diplomirala na Leposlovni fakulteti Univerze v Trstu (Lettere e Filosofia), kasneje tudi na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani iz slovenskega jezika in književnosti. Poučevala je na tržaških nižjih in višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom (1965–1985), hkrati pa v letih 1972–1985 predavala slovensko književnost, kot poverjena prof. na tržaškem Inštitutu za slovansko filologijo (Istituto di Filologia Slava), ki ga je vrsto let vodila kot predstojnica. Potem ko je leta 1985 zmagala na vsedržavnem natečaju za izrednega prof. slovenskega jezika in književnosti, je bila istega leta redno zaposlena na Leposlovni fakulteti tržaškega vseučilišča. Poleg pedagoških obveznosti je skrbela za razvoj slovenistike, organizirala vrsto simpozijev in gostovanj slovenistov z Oddelka za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ter kadrovsko okrepila tržaško slavistiko. Od leta 1993 do upokojitve (leta 2008) je predavala slovensko književnost na tržaški Visoki šoli modernih jezikov za tolmače in prevajalce.

Proučuje dela slovenskih pesnikov in pisateljev (P. Trubar, D. Dev, Ž. Zois, A. T. Linhart, F. Prešeren, M. Čop, I. Cankar, S. Kosovel, B. Pahor, A. Rebula, M. Košuta, I. Hergold, B. Pangerc, M. Kostnapfel idr.), tipologijo slovenske literature, literarnozgodovinske stike med it. in slov. književnostjo (Prešeren–Mazzini; korespondenca Savio–Čop; Dante–Schelling–Čop) in slovensko narečno pesništvo na Tržaškem, v Benečiji in Reziji (M. Mijot, G. Qualizza, S. Paletti). Objavlja v slovenskih in italijanskih strokovnih revijah in zbornikih: Jezik in slovstvo, Slavistična revija, Sodobnost, Metodi e ricerche, Mladika idr. Za potrebe osnovnošolskega pouka na šolah s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji – Julijski krajini (Italija) je v letih 1973–74 pripravila več beril. Za višje srednje šole pa z L. Bratuž antologijo Od realizma do moderne, Trst, 1993.

V letih 2011–2022 je bila predsednica Slavističnega društva Trst- Gorica -Videm in z dnem 28. 10. 2022 je postala častna predsednica društva. Od leta 2016 je predsednica visokošolskega Sklada Sergija Tončiča.

 

 

Uredila je vrsto antologij slovenske poezije:
Prešeren, Poesie/Pesmi (prev. v it. G. Depangher), 2002
Gruden, Balada naših dni (slov.-it.), 1999
Pahorjev zbornik (v sodelovanju z V. Tuta Ban), 1993
Kar naprej trajati. Šest tržaških pesnikov (študija B. Paternu), 1994
Tržaška knjiga. Pesmi, zgodbe, pričevanja, 2001; 2017
L’altra anima di Trieste. Saggi, racconti, testimonianze, poesie, 2008
Zbornik za Ivanko Hergold, 2015
Rebulov zbornik 2, 2015
Ženska literarna ustvarjalnost na Primorskem, 2017

Pomembnejše knjižne izdaje:
Kosovel, S. Aspetti del suo pensiero e della sua lirica, 1974
Saggi sulla letteratura slovena dal XVIII al XX secolo, 1983
Trubar, Kosovel, Kocbek e altri saggi sulla letteratura slovena, 1989
Na pretoku dveh literatur. Študije in eseji, 1992
Od realizma do moderne, 1993
Dvoje izvirov slovenske književnosti, 1997
Tržaški zapisi, 1997
Tržaški književni razgledi, 2011
Questa Trieste … Pahor, Rebula, Košuta e atri saggi sulla letteratura slovena, 2015, 2016
Tržaška branja, 2020

Pomembnejši prevodi
Ivan Cankar, La Casa di Maria Ausiliatrice, 1984
Paletti, S.: Rozajanski serčni romonenj/Rezijanska srčna govorica, 2003

Za prevod knjige Ivan Cankar: Hiša Marije Pomočnice v italijanski jezik: La Casa di Maria Ausiliatrice, Ed. Studio Tesi, Pordenone (Italija), je bila uvrščena med pet finalistov za najboljši prevod za leto 1984.
Nagrada Premio Città di Piombino, Sekcija: Tuje pripovedništvo, Provinca Livorno (Italija), 1984
Častna članica Slavističnega društva Slovenije, Ljubljana, 1998
Red za zasluge Republike Slovenije, Ljubljana, 2012
Nagrada Vstajenje za Rebulov zbornik 2 ob avtorjevi devetdesetletnici in za življenjsko delo, 2015
Posebno priznanje v okviru literarne nagrade Latisana za knjigo Questa Trieste… (Premio letterario Latisana per il Nord Est, 23 Edizione) (Italija), 2016
Priznanje za raziskovalno delo, Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij, Trst (Italija), 2017
Častna predsednica Slavističnega društva Trst- Gorica -Videm (Italija), 2022

Ustni vir: Marija Pirjevec, 2022

A bejegyzés szerzője: Gabriela Caharija, Narodna in študijska knjižnica Trst
Az első bevitel dátuma: 19. 12. 2022 | Utolsó módosítás: 19. 12. 2022
Gabriela Caharija. PIRJEVEC Paternu, Marija. (1941-). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 20. 4. 2024) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/hu/oseba/pirjevec-paternu-marija/
Hiba bejelentése