PINTAR, Luka

Osnovno šolo je obiskoval doma in v Škofji Loki. Med leti 1869-99 je obiskoval gimnazijo v Ljubljani. Med leti 1877-81 je študiral klasično filologijo in slavistiko na univerzi v Gradcu. Leta 1883 je napravil izpit za latinski in grški jezik z nemškim in slovenskih učnim jezikom. V letih 1884-85 je bil pripravnik. Med leti 1884-90 je bil najprej suplent, nato pa pravi profesor na gimnaziji v Ljubljani. Med leti 1890-98 je bil profesor na gimnaziji v Novem mestu, hkrati je bil nekaj časa tudi ljudskošolski nadzornik.

Leta 1898 je bil imenovan za skriptorja deželne Študijske knjižnice v Ljubljani. Sodeloval je pri preselitvi knjižnice leta 1907 v novo stavbo druge državne gimnazije na Poljanski cesti, skrbel je za ponovno ureditev in dostopnost knjižnega gradiva. Hkrati je po nekaj ur na teden še vedno učil na I. državni gimnaziji v Ljubljani. Po smrti kustosa državne Študijske knjižnice Konrada Stefana leta 1909 je Luka Pintar postal njegov naslednik, kasneje pa tudi ravnatelj zavoda, ki ga je z ljubeznijo vodil do svoje smrti.

Na literarnozgodovinskem področju se je uveljavil kot Prešernoslovec. Sistematično je raziskoval Prešernovo literarno zapuščino. Od leta 1889 dalje je v Ljubljanskem zvonu objavljal vsebinske in filološke analize ter komentarje k Prešernovim pesmim. Leta 1900 je izdal kritično izdajo Prešernovih Poezij. Zbiral je slovarsko gradivo, ki ga je deloma pri svojem slovarju porabil tudi M. Pleteršnik. Ukvarjal se je z razlaganjem krajevnih imen. Leta 1905 je kot dar založnika O. Bamberga za deželno Študijsko knjižnico v Ljubljani pridobil Prešernovo rokopisno zapuščino. Med leti 1899-1907 je urejal Zbornik Matice Slovenske. Objavljati je začel že kot dijak. Največ je objavljal v Ljubljanskem zvonu, sodeloval je tudi pri Carnioli in Izvestjih muzejskega društva za Kranjsko.