Albin Pibernik ml. je sin Julke in Albina Pibernika. Starša sta bila revolucionarja in partizana. Od leta 1931 do leta 1939 so živeli na Jesenicah. Leta 1939 pa so se preselili v Zemun. Tik pred vojno so se iz Zemuna preselili nazaj na Jesenice. Zaradi političnega delovanja so junija 1941 gestapovci njegovega očeta zaprli v begunjske zapore. Iz Begunj je bil odpeljan v šentviške zapore, kjer je bila zbirna baza za družine, ki jih bodo izgnali v Srbijo. Čez teden dni so gestapovci v šentviške zapore pripeljali še njegovo mamo in Albina ter družino izgnali v Prilički Kiseljak pri Užiški Požegi v Srbiji. Albin Pibernik je bil skupaj s starši del slovenske partizanske čete, imenovane po Ivanu Cankarju ter prve proletarske brigade. Mama Julka je umrla v Igmanskem maršu. Oče Albin, leta 1942 dodeljen v Tomšičevo brigado v Sloveniji, pa je padel oktobra 1942 pri preskrbovalni akciji na Dolenjskem. Partizansko ime Albina Pibernika je bilo Korčagin, po glavnem junaku ruskega romana avtorja Nikolaja Alekseeviča-Ostrovskega. Po smrti staršev je za Albina Pibernika poskrbel sam Tito, ki je sodeloval z njegovimi starši. Nekaj mesecev po smrti očeta so ga potem poslali k teti, očetovi sestri Angeli Vovk v Ljubljano.
Ko je bila vojna končana je bil Albin Pibernik, z izkušnjo partizanstva, star komaj petnajst let. Nadaljeval je šolanje v Ljubljani, ob zmagi partizanov se je vrnil na Jesenice in se zaposlil v železarni. Leta 1946 je na Bledu srečal Aleksandra Rankovića, ki mu je omogočil šolanje v Beogradu. Tam je obiskoval vojno letalsko akademijo in postal pilot vojnega letalstva. Prvi let je opravil s komaj šestnajstimi leti. Vojaški pilot je ostal do leta 1962. Kraji, v katerih je medtem služboval so bili Beograd, Pančevo, Ljubljana, Cerklje, Pula. Leta 1962 je na svojo željo postal civilni pilot. Za Adrio je letel okoli dvajset let, upokojil se je leta 1982, in z letalom obiskal vse kontinente sveta. Pilot je bil kar 35 let in v teh letih se je nabralo 13.000 ur ali 500 dni letenja.
Leta 2021 je v Vrtu spominov in prijateljstva v Petanjcih v spomin na Igmanski marš zasadil beli gaber iz Igman planine v BIH. Leta 1983 je bil o Igmanskem maršu posnet tudi film s Slovencema v glavnih vlogah. Njegovo mamo je v filmu igrala Milena Zupančič, očeta pa Radko Polič. Albina Pibernika je zaigral trinajstletni deček iz Sarajeva, Edin Parla. O Pibernikovih govori tudi knjižica Deček in vojna, izdana v zbirki Čebelica leta 1972.
90 let: 1992-2012. [Slovenski Javornik]: DPD Svoboda France Mencinger, 2012.
Mugerli, M. Iz zgodovine mesta Jesenice. Jesenice: Gornjesavski muzej Jesenice, 2019.
Nikolić, S. (2011). Hronika o Pibernikovi. Ljubljana: KUD Mihajlo Pupin.
Vidic, J. Trnova pot revolucionarjev, zakoncev Julke in Albina Pibernik. Jeseniški zbornik, 1979-80, št. 4, str. 391-418.