PEVEC, p. Felicijan

Rodil se je kot najstarejši od treh otrok materi Rozaliji in očetu Francu v Temenici blizu Šentvida pri Stični. Po odločitvi za duhovniški poklic se je šolal v semenišču v Pazinu na Hrvaškem. Po opravljenem noviciatu pri frančiškanih na Kostanjevici v Novi Gorici je leta 1966 vstopil v frančiškanski red. Šolanje je nadaljeval v frančiškanski gimnaziji v Splitu in se leta 1970 vpisal na Teološko fakulteto v Ljubljani. Leta 1976 je bil v Nazarjah posvečen v duhovnika. Naslednje leto je bil redno nastavljen v Novo mesto za kaplana v frančiškanski cerkvi sv. Lenarta, kamor je prihajal že v študentskih letih kot nedeljski pomočnik. Ob koncu sedemdesetih let 20. stoletja je eno leto kaplanoval v Dobovi pri Brežicah in zatem v Novi Štifti, nato pa se je leta 1984 po težki bolezni vrnil v Novo mesto, kjer je ostal do smrti. Pokopan je v grobnici Karmelske kapele frančiškanskega samostana v Novem mestu.

Odlikoval ga je izjemen posluh za delo z mladimi, s šibkimi in ranljivimi – deloval je kot katehet in več let duhovno spremljal srečanja z otroki in odraslimi s posebnimi potrebami »Vera in luč«. Ljubezen do knjig in branja mu je bila dana že v ranem otroštvu. Njegov ded je bil velik ljubitelj knjig in strasten bralec, ki je knjige celo sam vezal ter jih čuval pod ključem. Pater Felicijan je kot eden redkih slovenskih samostanskih knjižničarjev opravil tečaj za pripravo na strokovni izpit v Narodni in univerzitetni knjižnici ter po opravljenem bibliotekarskem izpitu prevzel urejanje in vodenje knjižnice frančiškanskega samostana v Novem mestu. Pod njegovim vodstvom je leta 1991, ob 245-letnici novomeške gimnazije, katere zgodovina je bila dolgo tesno povezana s frančiškani, samostan dobil prenovljeno frančiškansko knjižnico – najstarejšo še vedno delujočo knjižnico v Novem mestu in enega največjih kulturnih spomenikov v Sloveniji. Bil je izvrsten poznavalec knjižnega in neknjižnega bogastva, hranjenega v frančiškanski knjižnici, zlasti inkunabul – sam je ob prenovi knjižnice odkril več dragocenih prvotiskov, kot tudi veliko starih in dragocenih ekslibrisov v knjigah. Kot samostanski knjižničar je sodeloval pri digitalizaciji in objavi gradiva na portalu kulturne dediščine Kamra in v Digitalni knjižnici Slovenije. Kot navdušen zbiralec in preučevalec raznovrstnega domoznanskega gradiva je v samostanu ustvaril dragocene zbirke ekslibrisov, podobic, starih razglednic, grafičnih listov, zemljevidov, bil je tudi numizmatik in filatelist.

Bil je tudi cenjen bibliopedagog mladim obiskovalcem knjižnice in večkraten mentor preučevalcem knjižnih redkosti frančiškanskega samostana. Domoznanske prispevke  ter prispevke o dragotinah frančiškanske knjižnice je objavljal v reviji Rast in Dolenjskem listu ter se ukvarjal z bogato razstavno dejavnostjo. Dejaven je bil kot organizator kulturnih prireditev in dogodkov v lokalnem okolju, kjer je predstavljal domoznanske zbirke frančiškanskega samostana in sorodnih ustanov.

Bil je dolgoletni član Društva knjižničarjev Dolenjske, Filatelističnega društva Novo mesto, Društva Exlibris Sloveniae ter član Slovenske matice.