Peter MALEC

Že kot gimnazijec v Kranju se je ljubiteljsko ukvarjal z režijo v takratnem Mestnem gledališču Kranj, kjer je kot amaterski režiser leta 1929 na oder postavil svojo prvo igro Ljubezen treh kraljev. Leta 1931 je maturiral na učiteljišču v Ljubljani, nato pa šolanje nadaljeval na Akademiji za glasbo in gledališko umetnost na Dunaju ter študij zaključil leta 1935. Istega leta je v Slovenskem narodnem gledališču (SNG) Drama Ljubljana režiral igro švicarskega dramatika Cezarja Arksa z naslovom Izdaja pri Novari. Režiral je tudi v SNG Maribor (1936─1941), med 2. sv. vojno pa zopet v SNG Drama Ljubljana.
Po vojni je bil nekaj sezon v Kranju, kjer je veliko prispeval k razvoju kranjskega gledališča in pripravil tla za kasnejše poklicno gledališče. Na njegovo pobudo so leta 1945 Mestno gledališče Kranj preimenovali v Prešernovo gledališče Kranj. Režiral je tudi v poklicnih gledališčih v Sarajevu, Dubrovniku in na Ptuju. Leta 1954 se je vrnil režirat v Maribor, nato pa še v Banjaluko (1959─1965). Leta 1967 se je na vabilo Zveze kulturnih organizacij občine Ptuj kot režiser zaposlil v amaterskem gledališču Svobode in od takrat tudi živel na Ptuju. Poleg dela v gledališču je prevzel delo na širšem ptujskem področju in pomagal gledališkim skupinam pri strokovnem delu ter oblikoval mladi gledališki rod. Bil je tudi predsednik gledališke sekcije Ptuj in strokovni delavec pri kulturni skupnosti občine Ptuj.

V ptujskem amaterskem gledališču je zrežiral preko 40 predstav in toliko tudi z gledališkimi skupinami po celotnem ptujskem področju. Med njegovimi poetiziranimi uprizoritvami so bile odmevnejše: Dom Bernarde Albe in Mariana Pineda (F. Garcie Lorce) ter Dnevnik Ane Frank (F. Goodrich in A. Hacketta).

Bil je med pobudniki ideje in organizacije Ptujskih kulturnih srečanj.