PERLAH, Andrej

Rodil se je v Svečini, v premožni kmečki družini. Deležen je bil kakovostne osnovne izobrazbe, kar mu je omogočilo, da se je leta 1511 lahko vpisal na dunajsko univerzo. Posvetil se je predvsem matematiki in astronomiji, študij uspešno končal in že leta 1517, ko je dosegel naslov »magister artium liberalium«, začel predavati matematiko in astronomijo na artistični (filozofski) fakulteti. Kmalu je dosegel še doktorski naslov (doctor artium), kar pa mu ni zadoščalo. Lotil se je študija medicine in leta 1530 postal doktor medicine. Na dunajski univerzi je poučeval več kot trideset let, najprej matematiko in astronomijo na artistični fakulteti, po doktoratu iz medicine pa je prešel na medicinsko fakulteto. Petkrat je bil imenovan za dekana, leta 1534 na artistični fakulteti, v letih 1539, 1547, 1549 in 1551 na medicinski fakulteti, vrhunec kariere pa je dosegel leta 1549, ko je bil izvoljen za rektorja dunajske univerze.
Z astronomijo se je ukvarjal že kot študent. Najprej je prepisoval in prirejal dela starejših avtorjev. Že v letu 1517, ko je komaj začel poučevati, je objavil svoje prvo delo, astronomske efemeride z naslovom Novi almanah za leto 1518 in delo posvetil svojemu dobrotniku, dunajskemu škofu Juriju Slatkonji. Po prvem almanahu je nato izdal še dva podobna almanaha za leti 1519 in 1520, v vseh treh pa je še čutiti vplive njegovih učiteljev. V letu 1528 je objavil efemeride za leto 1529, v katerih pa se ne sklicuje več na svoje predhodnike in so njegovo samostojno delo. V njem podaja podatke o legi planetov med seboj in glede na svetlejše zvezde na nov, samosvoj način. Naslednje delo, efemeride za leto 1531, ki so izšle leta 1530, vsebujejo tudi Prognosticon – astrološka prerokovanja, čeprav Perlah v svojih delih na splošno ni uporabljal toliko astroloških napovedi kot drugi pisci tistega časa. Efemeride za leto 1531 je prevedel v nemščino, da bi bile lažje dostopne bralcem. Njegovo temeljno delo, Komentarji Perlahovih efemerid, je nastajalo verjetno več let in je izšlo šele po njegovi smrti leta 1551. V njem poglobljeno obravnava mnoga astronomska vprašanja. Verjetno je napisal tudi letopisa za leti 1528 in 1530 in objavil Peurbachove tablice mrkov. Kot astronom je seveda opazoval nebesna telesa, za kar si je po lastni zamisli izdelal dva astronomska merilna pripomočka, astrolab (napravo za merjenje višine nebesnih teles in časa) in trikveter (Organum Ptholemei, kotomerno napravo za merjenje višine nebesnih teles). Uspelo mu je opazovati Soncu najbližji planet Merkur, kar je v tistem času uspelo le redkim.
Perlah ni napisal nobene knjige s področja medicine. Kot štirikratni dekan medicinske fakultete se je veliko ukvarjal z administrativnimi zadevami in urejanjem javnih zdravstvenih zadev, predvsem z ukrepi proti kugi. Pripravil je tiskan popis ukrepov za obrambo pred kugo, ki pa se ni ohranil. Domnevno naj bi s pomočjo astrolaba določal inkubacijsko dobo kuge in vpeljal ukrepe za dezinfekcijo, kot sta deratizacija in dezinsekcija.
Perlah je bil vse življenje povezan z rojstnim krajem, kar zlasti izvemo iz njegove oporoke. Koropec navaja, da je »Perlah imel na Svečinskem bregu za 17 četrtov velike vinogradniške površine s kletjo in stiskalnico, vse ocenjeno s 150 imenjskimi goldinarji; več kot on med domačini le dedič nekdanjega upravnika.« Premoženje je razdelil tudi med sorodnike, ustanovil je štipendijski sklad v višini 600 goldinarjev, da bi lahko študiral kak fant iz njegovih rodnih krajev, poskrbel pa je tudi za svojega nezakonskega sina.
Zaradi obsežnosti in natančnosti njegovega dela lahko Perlaha štejemo za prvega pomembnega slovenskega astronoma.

Univerza v Mariboru podeljuje Nagrado Andreja Perlacha študentom za raziskovalna in umetniška dela.