PAVLOVČIČ, Anton

Oče, po rodu iz Lipice na Krasu, je bil načelnik policijske konjenice v Ljubljani. Mama je bila rojena v Trstu, po rodu pa iz znane piranske družine Appolonio. Imela sta šest otrok. Anton se je že od otroštva ukvarjal z letalskim modelarstvom. Med počitnicami je delal pri znanem rezbarju na Dunajski cesti. Kot dijak Vegove gimnazije je vodil modelarske krožke in organiziral modelarska tekmovanja. Izučil se je za poklic preciznega mehanika in se zaposlil v podjetju Strojpis. Bil je v več delovnih brigadah in kasneje sodeloval pri udarniških delih. Od 1949 do 1952 je služil kadrovski vojaški rok. Nato se je zaposlil v letalski tovarni LETOV (kasneje LIBIS) in postal član Letalske zveze Slovenije ter član odbora Letalske zveze Jugoslavije. Skrbel je za razvoj modelarstva, predaval po šolah in organiziral tekmovanja.
V Izolo se je priselil leta 1956 in si tu ustvaril družino. Zaposlil se je v razvojnem oddelku tovarne Mehanotehnika, kjer je do upokojitve leta 1987 oblikoval svetovno znane igrače (vlake, lokomotive, železniške makete, traktorje itd.). Ustvarjal je nove modele jadrnic ter vodil tehnični krožek. Sodeloval je pri načrtovanju motornih čolnov razreda do 3 metrov za serijsko proizvodnjo.
Ukvarjal se je z letalskim in ladijskim modelarstvom. Skupaj z gospodom Okretič Miranom je ustanovil Klub mladih tehnikov v Kopru, ki deluje še danes. Letalske in ladijske modelarske krožke za mlade je vodil tudi v Izoli in Piranu. Modelarstvo je učil tudi gluhe in gluhoneme učence.
Leta 1972 je bil vodja državne reprezentance v razredu modelov jadrnic na svetovnem prvenstvu v Portorožu. V prostorih Gostinske šole v Izoli je leta 1993 organiziral modelarsko razstavo. Izdelal je prototip prvega desetmetrskega ultralahkega letala Mistral za kasnejšo izdelavo iz plastike.
Rad je rezbaril, predvsem maske in živali. Modeliral je hiše, letala, jadrnice, vozila, igračke. Za novo cerkev v Miljah, Chiesa del Borgo ex Fonderia je na prošnjo tamkajšnjega duhovnika – svojega strica, naredil maketo. Večino svojih izdelkov je poklonil prijateljem, društvom, ustanovam in šolam. Njegova žena se spominja: »Imel je zlate roke. Bil je darežljiv in samotarski.«
Njegova domača zbirka obsega tehnično dokumentacijo letal z vsega sveta ter pregledno tehnično dokumentacijo slovenskega letalstva, ki vsebuje skice in podatke o letalih slovenskih konstruktorjev. Zbiral je enciklopedije, knjige in revije s področja tehnike z vsega sveta. Bil je med ustanovitelji modelarske revije TIM, ki izhaja še danes. Sodeloval je pri snemanju prvega filma o slovenskem letalstvu in slovenskih letalskih konstruktorjih.
Bil je velik ljubitelj živali, ki jim je posvetil knjigo Pravljice o domačih ljubljencih.
Kot vnet rodoslovec in član Rodoslovnega društva Slovenije je raziskoval preteklost svoje rodbine.