PAVLIN, Jožef

Rodil se je na kmetiji očetu Janezu in materi Marjani, ki sta imela osem sinov. Po končani ljudski šoli se je pet let učil v radovljiški podobarski delavnici Janeza Vurnika mlajšega, očeta arhitekta Ivana Vurnika. Zaradi svoje nadarjenosti je pri Vurniku delal kot prvi pomočnik, nato se je vpisal na umetnostno-obrtno strokovno šolo v Ljubljani. Tam je dokončal tretji in četrti letnik pri kiparju Alojziju Ganglu. Sledil je vpoklic v vojsko in Pavlin je tri leta preživel v Osijeku, kjer je bil rezbar in vodja polkovne šole.

Spomladi 1900 je spremljal Vurnika na potovanju po Italiji, obiskala sta Rim, Firence, Padovo in Benetke. Jeseni se je poskusil vpisati na Akademijo na Dunaju in čeprav mu ni uspelo, je redno hodil na predavanja iz anatomije. Leta 1902 je nekaj časa preživel na umetno-obrtni šoli v Bolzanu ter potoval po Južni Tirolski in Bavarski, nato se je vrnil v Vurnikovo delavnico. Istega leta se je poročil z Marijo Muhovec iz Radovljice, s katero sta v naslednjih osmih letih dobila štiri otroke.

V Radovljici je bil mestni svetnik in član prostovoljnega gasilskega društva. Ko je leta 1900 Pevsko in bralno društvo Triglav zasnovalo radovljiško knjižnico, je postal prvi znani radovljiški knjižničar. Kot pomočnik pri Vurniku je sodeloval pri številnih naročilih za cerkveno opremo. Najpomembnejše delo, ki ga je Pavlin izdelal kot Vurnikov vajenec, je kamnit kip šolarja z reliefnim medaljonom Josipine Hočevar, radovljiške dobrotnice. Pavlin je zasnoval tudi mavrični relief spomenika, ki ga je radovljiška občina podelila častnemu občanu, pravniku Valentinu Žunu.

Bil je nadpovprečno nadarjen in zelo marljiv, sledil je novostim in se izpopolnjeval v novih tehnikah. Zaradi svojega značaja je bil zelo priljubljen med someščani. Po Vurnikovi smrti leta 1911 je Pavlin prevzel njegovo delavnico in nadaljeval z delom. Ustvaril je skulpture za kapelo na Veseli gori pri Šentrupertu na Dolenjskem, za župnijsko cerkev v Bresnici pa je izklesal marmornat relief knezoškofa Janeza Zlatousta Pogačarja. Za pokopališče v Kamniku je po načrtu kiparja Svetoslava Peruzzija izdelal grobnico duhovnika in pesnika Antona Medveda. Skupaj z Ivanom Vurnikom je opremil škofijsko kapelo sv. Trojice v Trstu. Za gimnazijo Jesenice je izdelal reliefe s podobami dečkov obrti ter kip sv. Cirila in Metoda za pročelje domače hiše. Ob izbruhu prve svetovne vojne je bil mobiliziran že prvi dan. Dne 15. avgusta je odšel iz Ljubljane, čez dva tedna je padel na vzhodni fronti v Galiciji, star 39 let. Blizu meje z Ukrajino ga je zadela ruska granata. Sodobniki so ob njegovi smrti obžalovali, da je umrl tako zgodaj, saj je bil nadarjen umetnik. Pokopan je v družinski grobnici v Radovljici.