Részletes keresés
hu
en hu it sl
Betűtípus
100%
125%
150%
200%
Színek
Alapértelmezett színek
Magas kontraszt
Fordított színek
Fekete-fehér
Mutató
Visszaállítás

OZVALD, Karel

OZVALD Karel
Foto: Album slovenskih književnikov, 1928, str. 89

Foto galéria

Született:
20. January 1873, Središče ob Dravi
Elhunyt:
30. November 1946, Ljubljana
Hivatások és tevékenységek:
A tevékenység helyei:
Lexikon:
Életrajz

Karel Ozvald se je rodil v Središču ob Dravi, kjer je obiskoval tudi ljudsko šolo. Ko je leta 1894 končal gimnazijo v Mariboru, je šel v Gradec na univerzo, kjer je študiral slovansko in klasično filologijo in filozofijo. Leta 1899 je študij končal z zagovarjanjem doktorske teze z naslovom Fonetični, morfološki in akcentološki oris središkega narečja.
Profesorski izpit je opravil leta 1900. V letih 1900–1920 je služboval na gimnazijah v Kranju, Ptuju in Gorici. Leta 1914 je dobil naziv »veniam legendi« (dovoljenje za predavanje na vseučiliščih in visokih šolah) na univerzi v Zagrebu. V Gorici je začel svojo bogato pot pisca knjig in člankov s področja pedagogike, psihologije in filozofije. Leta 1920 je bil imenovan za izrednega, 1922 pa za rednega profesorja pedagogika na filozofski fakulteti ljubljanske univerze. V študijskem letu 1927/28 je bil dekan Filozofske fakultete, v naslednjem pa prodekan.

Ozvald je bil dalj časa vodja pedagoškega seminarja na Filozofski fakulteti, bil je pobudnik ustanovitve akademskega socialno-pedagoškega krožka, katerega namen je bila razprava o aktualnih socialno-pedagoških vprašanjih. Do leta 1930 je Ozvald sam predaval pedagogiko in vodil pedagoški seminar Filozofske fakultete. Leta 1930 je bil Ozvaldu v pomoč pri vodenju pedagoškega seminarja imenovan Stanko Gogala, ki je Ozvalda po drugi svetovni vojni nasledil kot profesor in vodja pedagoške katedre. Ozvald je bil v Kraljevini SHS dvakrat odlikovan: leta 1926 so mu oblasti podelile red sv. Save III. stopnje, leta 1928 pa red belega orla V. stopnje.

Njegovo prvo knjižno delo se ukvarja z logiko (Logika kot splošno vedoslovje, 1911), napisal pa je tudi enega izmed prvih učbenikov psihologije (Psihologija, 1913). Ob teh večjih spisih so izhajale v raznih revijah, zlasti v Popotniku in Pedagoškem letopisu, krajše pedagoške razprave. Z razvojem pedagoške teorije se je začel intenzivneje ukvarjati, ko je zasedel mesto profesorja pedagogike na ljubljanski univerzi. Kot rezultat dotedanjega dela na tem področju je leta 1927 izdal knjigo z naslovom Kulturna pedagogika. Ozvald je bil znanstvenik in mislec, ki je svoje ideje rad popestril ali podkrepil z mislimi pomembnih sodobnikov ali predhodnikov, tako znanstvenikov kot literatov. Njegov jezik je dobro razumljiv. Ozvaldov opus obsega 16 knjižnih del in več kot 200 prispevkov v raznih publikacijah.

Művek

Izbor:
Logika. Uvod v znanstveno mišljenje, 1920
Kulturna pedagogika. Kažipot za umevanje včlovečevanja, 1927
Duševna rast otroka in mladostnika, 1930

Forrás és szakirodalom

R. Belec: Prof. dr. Karel Ozvald – slovenski kulturni pedagog, filozof in psiholog (ob 131-letnici rojstva), Ormož, 2004.
Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon: od M do Ž, Ljubljana, 2008, str. 788.

A bejegyzés szerzője: Iva Habjanič, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Az első bevitel dátuma: 21. 8. 2015 | Utolsó módosítás: 6. 5. 2020
Iva Habjanič. OZVALD, Karel. (1873-1946). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 5. 11. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/hu/oseba/ozvald-karel/
Hiba bejelentése

Morda vas zanimajo tudi

A bevitel dátuma: 12. 12. 2016

ZUPANIČ, Metka

Po končani Srednji šoli za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo (smer zobotehnik) v Ljubljani se je leta 1997 vpisala na študij kiparstva na Akademiji...
A bevitel dátuma: 19. 9. 2012

FINŽGAR, Fran Saleški

9. February 1871–2. June 1962
Fran Saleški Finžgar je bil slovenski pisatelj in duhovnik.
A bevitel dátuma: 16. 6. 2012

RAZTRESEN, Stane

12. April 1913–10. May 1999
Osnovno šolo je najprej obiskoval v Ajdovščini, zaključil pa v Ljubljani. Tam je opravil tudi gimnazijo, nakar je na Glasbeni matici in konzervator...