OŽBALT, Irma

R. 6. nov. 1926 v Žužemberku kot najmlajša od treh otrok. Že dveletna se je s starši preselila v Šempeter v Savinjski dolini, kjer je obiskovala osnovno šolo, prve tri razrede gimnazije pa v Celju. Po okupaciji, maja 1941, je šolanje nadaljevala na poljanski gimnaziji v Ljubljani. Večino medvojnih let je preživela v Ljubljani, v Zavodu šolskih sester pod Grajskim hribom. Po maturi l. 1947 se je vpisala na slavistiko, kjer je l. 1952 diplomirala iz slovenskega jezika in književnosti in angleškega jezika in književnosti. Najprej je poučevala na Tehniški srednji šoli v Ljubljani, nato dve leti na nižji gimnaziji v Polzeli v Savinjski dolini, l. 1954 je dobila službo bibliotekarke na Oddelku za slovanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je ostala tri leta. Leta 1957 se je poročila in odšla v Sydney, kjer je poučevala na raznih privatnih šolah. Leta 1963 se je vrnila v Slovenijo, v Mariboru se je zaposlila na zavodu za tuje jezike. Leta 1966 se je preselila v Kanado. Tu je 23 let predavala angleščino kot tuji jezik na šoli za zvezne uslužbence. Leta 1973 je na univerzi McGill pridobila magisterij in leta 1978 doktorat iz slovanskih jezikov. Svoje kratke zgodbe je objavljala v obeh jezikih, v slovenščini in angleščini. Značilno zanje je, da se dogajajo v Sloveniji, Kanadi ali ZDA. Leta 1967 je pri založbi Obzorja v Mariboru izšel njen prevod dela avstralskega pisatelja Xavierja Herberta Capricornia, leta 1977 je izšla v New Orleansu dvojezična izdaja Prežihovega romana Samorastniki (The Self-Sown). Izvirne zgodbe objavlja v Čikaški Prosveti. Veliko črtic in kratkih zgodb je objavila v Rodni grudi, Sloveniji, Slovenskem izseljenskem koledarju, Mladiki in drugih. V angleščino je prevajala tudi Cankarja in druge pisatelje. Njeni članki so bili objavljeni v znanstvenih revijah in zbornikih (Slovene Studies, Cross-Cultural Studies: American, Canadian and European Literatures, 1945-1985). Vrh njenega pisateljskega dela predstavljata obe samostojni zbirki črtic in kratkih zgodb Mrzle peči (Celje, Mohorjeva družba, 1994) in Dež gre (Novo mesto: Dolenjska založba, 1998). Od leta 1990 je v pokoju, vendar se še vedno posveča delu, ki ga je opravljala vsa leta: raziskovanju in razpravam o slovenskem jeziku in književnosti, prevajanju iz slovenščine v angleščino in obratno ter izvirnemu literarnemu ustvarjanju.