OTRIN, Iko

Iko Otrin, rojen v Zemunu, se je zaradi očetovega poklica v otroštvu veliko selil po bivši Jugoslaviji. Osnovno šolo je obiskoval v Ljubljani, kjer se je družina tudi ustalila. V srednješolskih letih je začel kazati zanimanje za ples, predvsem za folkloro, sodobni ples in balet. Poleg gimnazije je obiskoval še baletno šolo in z devetnajstimi leti postal član plesnega ansambla baleta SNG Ljubljana. Po štirih letih plesanja v zboru in nekaj solističnih vlogah se je posvetil pedagoškemu delu na Srednji baletni šoli v Ljubljani. Sicer je študiral na Akademiji za glasbo, kjer je pridobil naziv profesor glasbe.
Leta 1959 je na povabilo SNG Maribor prevzel vodstvo baletnega ansambla in s svojimi koreografijami ter režijami oživil baletno dogajanje. Maribor je leta 1964 zamenjal za gledališče v Novem Sadu. Po petih letih se je vrnil v SNG Maribor, kjer je ostal vse do upokojitve leta 1991. Štel si je v čast, da sta obe hiši, v katerih je redno deloval, torej mariborska in novosadska, v času njegovega vodenja preimenovali svojo Opero v Opero in balet.
V času umetniškega ustvarjanja je doma in v tujini pripravil številne baletne, operne in dramske koreografije, koreografije za televizijske hiše ter muzikal. Pripravljal je tudi baletne scenarije in plesal. Poleg baleta je bil predan še folklori. Raziskoval je ljudske plese, predaval na folklornih kongresih, deloval kot koreograf in ustanovil mladinsko folklorno skupino. Vseskozi se je posvečal pedagoškemu delu. Ustanovil in vodil je Baletni studio v Operi in baletu SNG Maribor, zasluge pa mu pripisujemo tudi za ustanovitev Nižje in Srednje baletne šole v Mariboru. Svoje znanje baleta je skozi vsa leta dopolnjeval tako doma kot v tujini. Bil je redni član Royal Academy of Dancing v Londonu in član Dance Notation Bureau v New Yorku.
Sodeloval je v pripravah programov in predmetnikov za baletno šolstvo, pomagal je ponovno oživiti Društvo baletnih umetnikov Slovenije in vodil različne seminarje za plesalce in učitelje. Napisal je številne strokovne in poljudne članke. Med drugim je avtor priročnika La la bum, s katerim je odprl nov pogled na učenje plesa. Zaradi njegove plesne predstave, ki je nosila naslov E=MC², pa ga umeščamo med začetnike sodobnega plesa v Sloveniji. S svojim delom si je prislužil vzdevek »legenda mariborskega baleta«.

Po več kot šestdesetih letih umetniškega in pedagoškega dela je umrl leta 2011, po dolgotrajni bolezni.